TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi tožeče stranke se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v VII. in VIII. točki izreka spremeni tako, da se v tem delu na novo glasi:

"VII. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni plačati 96.000,00 EUR.

VIII. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 5.111,55 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka izpolnitvenega roka dalje do plačila."

II. V preostalem se pritožba tožeče stranke in v celoti pritožba tožene stranke zavrneta in se v nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Tožena stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka, tožeči stranki pa jih mora v 8 dneh, od vročitve te sodbe, povrniti v znesku 839,25 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od naslednjega dne po izteku paricijskega roka, določenega v tej točki izreka, dalje do plačila.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožniku ob razrešitvi oziroma odpoklicu toženec ni ponudil nove pogodbe o zaposlitvi, to pa ob pravilni materialnopravni interpretaciji prvih dveh odstavkov 17. člena pogodbe o zaposlitvi po presoji pritožbenega sodišča pomeni, da toženca obvezuje dolžnost plačila enoletne plače. Zmotno je prvostopenjsko stališče, da je bila tožniku pravica do te enoletne plače prisojena že v okviru reparacije in denarnega povračila iz 118. člena ZDR-1, saj gre za medsebojno različne pravne institute.