(1)
Če prosi za izročitev iste oebe več držav zaradi istega ali zaradi raznih kaznivih dejanj, se da prednost prošnji države, katere državljan je ta oseba. Če ta država ne zahteva izročitve, prošnji države, na katere ozemlju je bilo kaznivo dejanje storjeno; če je bilo dejanje storjeno na ozemlju več držav ali če se ne ve, kje je bilo storjeno, pa prošnji države, ki je prva prosila za izročitev.
(2)
Zaprošena država o odločitvi iz prvega odstavka tega člena obvesti ostale države prosilke in istočasno sporoči, da se strinja z morebitno nadaljnjo izročitvijo osebe iz države, kateri je bila izročena, v drugo državo, ki je tudi prosila za izročitev.