Protokol 2 v zvezi z definicijo pojma “izdelki s poreklom” in načinih upravnega sodelovanja se spremeni in dopolni v naslednjem:
1.
Točka i) 1. člena se nadomesti z:
“i) ‘dodana vrednost’ pomeni ceno izdelka franko tovarna, zmanjšano za carinsko vrednost vsakega od vključenih materialov s poreklom iz drugih držav, omenjenih v 3. in 4. členu, ali če carinska vrednost ni znana ali se ne da ugotoviti, prvo ceno, ki se za izdelke preverljivo plačuje v Sloveniji ali Estoniji.“
2.
3. in 4. člen se nadomestita z naslednjima:
1. Ne glede na določbe prvega odstavka 2. člena izdelki veljajo za izdelke s poreklom iz Slovenije, če so bili tam pridobljeni in vključujejo materiale s poreklom iz Slovenije, Estonije, Evropske skupnosti, Bolgarije, Poljske, Madžarske, Češke republike, Slovaške republike, Romunije, Litve, Latvije, Islandije, Norveške, Švice (vključno z Liechtensteinom)(3) ali Turčije, v skladu z določbami Protokola o pravilih o poreklu, priloženega sporazumom med Slovenijo in vsako od teh držav, pod pogojem, da obdelava ali predelava, opravljena v Sloveniji, presega tisto, omenjeno v 7. členu tega protokola. Ni treba, da bi bili taki materiali zadosti obdelani ali predelani.
2. Če obdelava ali predelava, ki se opravlja v Sloveniji, ne presega postopkov, omenjenih v 7. členu, se šteje, da ima pridobljeni izdelek poreklo iz Slovenije samo, kadar je tam dodana vrednost višja od vrednosti uporabljenih materialov s poreklom iz katere koli od držav, omenjenih v prvem odstavku. Če to ni tako, se pridobljeni izdelek šteje za izdelek s poreklom iz države, ki je prispevala največjo vrednost uporabljenih materialov s poreklom pri proizvodnji v Sloveniji.
3. Izdelki s poreklom iz ene od držav, omenjenih v prvem odstavku, ki niso obdelani ali predelani v Sloveniji, ohranijo svoje poreklo, če se izvozijo v eno od teh držav.
4. V tem členu predvidena kumulacija se lahko uporablja samo za materiale in izdelke, ki so pridobili status blaga s poreklom z uporabo pravil o poreklu, ki so enaka kot pravila v tem protokolu.
1. Ne glede na določbe drugega odstavka 2. člena izdelki veljajo za izdelke s poreklom iz Estonije, če so bili tam pridobljeni in vključujejo materiale s poreklom iz Estonije, Slovenije, Evropske skupnosti, Bolgarije, Poljske, Madžarske, Češke republike, Slovaške republike, Romunije, Litve, Latvije, Islandije, Norveške, Švice (vključno z Liechtensteinom)(4) ali Turčije, v skladu z določbami Protokola o pravilih o poreklu, priloženega sporazumom med Estonijo in vsako od teh držav, pod pogojem, da obdelava ali predelava, opravljena v Estoniji, presega tisto, omenjeno v 7. členu tega protokola. Ni treba, da bi bili taki materiali zadosti obdelani ali predelani.
2. Če obdelava ali predelava, ki se opravlja v Estoniji, ne presega postopkov, omenjenih v 7. členu, se šteje, da ima pridobljeni izdelek poreklo iz Estonije samo, kadar je tam dodana vrednost višja od vrednosti uporabljenih materialov s poreklom iz katere koli od držav, omenjenih v prvem odstavku. Če to ni tako, se pridobljeni izdelek šteje za izdelek s poreklom iz države, ki je prispevala največjo vrednost uporabljenih materialov s poreklom pri proizvodnji v Estoniji.
3. Izdelki s poreklom iz ene od držav, omenjenih v prvem odstavku, ki niso obdelani ali predelani v Estoniji, ohranijo svoje poreklo, če se izvozijo v eno od teh držav.
4. V tem členu predvidena kumulacija se lahko uporablja samo za materiale in izdelke, ki so pridobili status blaga s poreklom z uporabo pravil o poreklu, ki so enaka kot pravila v tem protokolu.”
3.
12. člen se nadomesti z:
“1. Razen v primerih iz 3. in 4. člena in tretjega odstavka tega člena morajo biti pogoji za pridobitev statusa blaga s poreklom, določeni v II. oddelku, v Sloveniji ali Estoniji izpolnjeni neprekinjeno.
2. Razen v primerih iz 3. in 4. člena se blago s poreklom, izvoženo iz Slovenije ali Estonije v drugo državo, ko se vrne, šteje za blago brez porekla, razen če se carinskim organom lahko zadovoljivo dokaže:
(a)
da je blago, ki se vrača, isto blago, kot je bilo izvoženo, in
(b)
da na njem, medtem ko je bilo v tisti državi ali med izvozom, niso bili opravljeni nikakršni postopki, razen tistih, ki so potrebni, da se ohrani v dobrem stanju.
3. Na pridobitev statusa blaga s poreklom v skladu s pogoji, določenimi v II. oddelku, ne bo vplivala obdelava ali predelava, opravljena zunaj Slovenije ali Estonije na materialih, izvoženih iz Slovenije ali Estonije in nato ponovno uvoženih tja, pod pogojem, da:
(a)
so omenjeni materiali v celoti pridobljeni v Sloveniji ali Estoniji ali so bili pred izvozom obdelani ali predelani bolj, kot so nezadostni postopki, navedeni v 7. členu, in
(b)
se carinskim organom zadovoljivo dokaže, da:
i)
je bilo ponovno uvoženo blago pridobljeno z obdelavo ali predelavo izvoženih materialov in
ii)
skupna dodana vrednost, pridobljena zunaj Slovenije ali Estonije ob uporabi določb tega člena, ne presega 10 odstotkov cene končnega izdelka franko tovarna, za katerega se ugotavlja status blaga s poreklom.
4. Za namene tretjega odstavka se pogoji za pridobitev statusa blaga s poreklom, določeni v II. oddelku, ne uporabljajo za obdelavo ali predelavo, opravljeno zunaj Slovenije ali Estonije. Kadar pa se v seznamu v Prilogi II za določitev statusa blaga s poreklom za končni izdelek uporablja pravilo, ki določa najvišjo vrednost vseh vključenih materialov brez porekla, skupna vrednost materialov brez porekla, vključenih na ozemlju določene pogodbenice, upoštevana skupaj s skupno dodano vrednostjo, pridobljeno zunaj Slovenije ali Estonije z uporabo določb tega člena, ne sme presegati navedenega odstotka.
5. Za namene uporabe določb tretjega in četrtega odstavka se šteje, da “skupna dodana vrednost“ pomeni vse stroške, nastale zunaj Slovenije ali Estonije, vključno z vrednostjo tam vključenih materialov.
6. Določbe tretjega in četrtega odstavka se ne uporabljajo za izdelke, ki ne izpolnjujejo pogojev, določenih v seznamu Priloge II, in ki se lahko štejejo za zadosti obdelane ali predelane samo ob uporabi splošne tolerance, določene v drugem odstavku 6. člena.
7. Določbe tretjega in četrtega odstavka se ne uporabljajo za izdelke, ki se uvrščajo v 50. do 63. poglavje harmoniziranega sistema.
8. Vsaka obdelava ali predelava, ki je zajeta z določbami tega člena, opravljena zunaj Slovenije ali Estonije, se opravi v skladu s postopki o začasnem izvozu na oplemenitenje ali podobnimi postopki.“
4.
V 13., 14., 15., 17., 21., 27., 30. in 32. členu se besedilo “omenjeno v 4. členu“ nadomesti z “omenjeno v 3. in 4. členu“.
5.
V zadnjem pododstavku šestega odstavka 15. člena se datum “31. december 1998“ nadomesti z “31. december 2000“.
6.
V 26. členu se sklicevanje na “C2/CP3“ nadomesti s “CN22/CN23“.
7.
V Prilogi I, opomba 5.2, se vstavi “prevodni filamenti“ med “umetni filamenti“ in “sintetična rezana vlakna iz polipropilena“.
8.
V Prilogi I, opomba 5.2, se peti primer (“Taftana preproga,... pogoj glede teže.“) črta.
9.
V Prilogi II se med pravila za tarifni številki 2202 in 2208 HS vstavi naslednje pravilo:
&fbco;binary entityId="a9f3d66f4-6e82-411e-84e5-100203295607" type="jpg"&fbcc;
10.
V Prilogi II se pravilo za 57. poglavje nadomesti z:
&fbco;binary entityId="aeaad815f-fee8-4758-8c06-dd2211a91cf2" type="jpg"&fbcc;
11.
V Prilogi II se pravilo za tarifno številko 7006 HS nadomesti z:
&fbco;binary entityId="a0a2ff2b6-e528-4507-844f-0a1f29b474c7" type="jpg"&fbcc;
12.
V Prilogi II se pravilo za tarifno številko 7601 HS nadomesti z:
&fbco;binary entityId="aa28a1d8c-d3db-457e-a927-ab53ade283c9" type="jpg"&fbcc;
13.
V Prilogi IV se besedilo slovenske inačice izjave na računu nadomesti z besedilom, ki se glasi:
“Izvoznik blaga, zajetega s tem dokumentom (pooblastilo carinskih organov št.... (1b)) izjavlja, da, razen če ni drugače jasno navedeno, ima to blago preferencialno.... (2b) poreklo.“