Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Litija

Občina Litija leži v osrednjem delu Slovenije, v celoti na območju Posavskega hribovja. Spada v Osrednjeslovensko statistično regijo. Meji na Mestno občino Ljubljana, občine Dol pri Ljubljani, Moravče, Zagorje ob Savi, Radeče, Sevnica, Trebnje, Šmartno pri Litiji in Šentrupert. Občina Litija v današnjem obsegu obstaja od leta 2002, ko se je od enotnega ozemlja bivše občine odcepila novo nastala Občina Šmartno pri Litiji, skupaj s 55 naselji.

Občina Litija meri 227 km2. Na območju Občine Litija je ustanovljenih 12 krajevnih in ena mestna skupnost: MS Litija, KS Breg - Tenetiše, KS Jevnica, KS Kresnice, KS Ribče, KS Sava, KS Spodnji Log, KS Hotič, KS Dole, KS Gabrovka, KS Konjšica, KS Polšnik in KS Vače. Položaj občine ob reki Savi, kjer potekata tudi pomembni prometni (cestna in glavna železniška) povezavi z vzhodom, vpliva na poselitev in gospodarski razvoj (zlasti osrednjega dela). Kaže se v večji gostoti poseljenosti na območju mesta Litije.

Občina je imela po statističnih podatkih v letu 2006 14.664 prebivalcev. Gostota poselitve je znatno nižja od slovenskega povprečja, samo 64.59 prebivalca na km2. Demografske analize kažejo, da je v desetletnem obdobju 1991-2002 število prebivalstva naraslo za 669 prebivalcev. Rast se nadaljuje tudi v zadnjem obdobju (2003-2006), in sicer za 224 prebivalcev. Podatkov pa zaradi odcepitve dela ozemlja občine med seboj ni mogoče primerjati. V nasprotju od ostalih občin Osrednjeslovenske regije ima Litija najnižjo rast prebivalstva po letu 1991, ko je regija doživela in še doživlja največje valove priseljevanja predvsem v občine izven obroča Mestne občine Ljubljana. V občini prevladujejo prebivalci s srednješolsko izobrazbo. Trend naraščanja višje in visoke izobrazbe je opaznejši v zadnjih letih, precejšen pa je še vedno odstotek tistih, ki imajo končano samo osnovno šolo (35%).

Gospodarstvo v občini je slabo razvito, po socialnih kazalcih pa močno podhranjeno, saj ne nudi dovolj zaposlitvenih možnosti, da bi samo vzpodbujalo rast prebivalstva. Model rasti, ki ga opazujemo v Občini Litija, tako ustvarja vse večje dnevne delovne migracije z negativnimi posledicami in je zato vprašljiv z vidika strategije razvoja občine. Z vidika socialno ekonomskih kriterijev je pomemben problem občine tudi premočna zastopanost tekstilne in pohištvene industrije v ponudbi delovnih mest, ker gre za delovno intenzivno panogo, bo le ta morala dvigniti produktivnost oziroma seliti proizvodnjo na območja z cenejšo delovno silo, kar pomeni, da lahko pričakujemo še nadaljevanje zniževanja delovnih mest, ki ga doslej ni nadomeščala rast v drugih dejavnostih.

V Občini Litija je 107 naselij. Občinsko središče je naselje Litija, ki je s 6.420 prebivalci (popis 2002) tudi največje naselje v občini. Z odcepom dela občine je mesto Litija še vedno ostalo občinsko središče. V naselju so poleg sedeža občine in objektov družbene infrastrukture tudi poslovna cona, bančna ekspozitura ter številne obrtno-storitvene dejavnosti. Občina je širšem gravitacijskem območju Ljubljane ter z njim dobro povezana. Glede na trende preseljevanja iz mestnih središč (zlasti Ljubljane) na obrobja, je pričakovati delne pritiske na poselitev tudi v Občini Litija.

V Litiji sta dve popolni devetletni osnovni šoli, prav tako pa je popolna devetletka organizirana tudi v Gabrovki, Vačah in Dolah pri Litiji. Pouk na osnovnih šolah se v dveh triadah izvaja še v Hotiču, Jevnici, Kresnicah, Savi pri Litiji ter Polšniku. Po statističnih podatkih SURS v Občini Litija trenutno delujejo 3 vrtci na 9 lokacijah. Od srednjih šol v Litiji deluje gimnazija. V Litiji obratuje zdravstveni dom, deluje še lekarna na dveh izpostavah, nekaj je privatnih ambulant. V drugih naseljih občine ne deluje nobeden od objektov zdravstvenega varstva. Društvena dejavnost je na območju Občine Litija dobro razvita, še posebej na področju kulture (zborovsko petje, različna druga kulturna društva) in športa (nogometni klubi, kolesarji, lokostrelci, planinci itd.), tudi turizma (4 društva) ter drugih dejavnosti (čebelarji, upokojensko društvo, radioamaterji).

Na področju ljubiteljske kulture je registriranih 30 različnih kulturnih društev. Njihovo delo usmerjata in koordinirata Zveza kulturnih društev (ZKD) na občinskem nivoju in Območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (OI JSKD) na medobčinski in državni ravni. Podeželski kulturni krajini dajejo poseben pečat zlasti vaška jedra s kmečko arhitekturo in arheološko najdišče v severozahodnem delu Slovenije (tudi geometrično središče Slovenije). V Litiji deluje Javni zavod za kulturo, ki med drugim skrbi in ureja muzejske zbirke, kulturno in naravno dediščino ter prireja likovne in druge razstave.

Zaradi razgibanosti reliefa in geološke podlage je kmetijstvo skromno razvito. V občini je po popisu kmetijskih gospodarstev iz leta 2000 (takrat še enotna občina skupaj s Šmartnim pri Litiji) skupaj 1093 kmetij, ki imajo v uporabi 17613,60 ha zemljišč, od tega je 6808,12 ha kmetijskih. Povprečna kmetija v Občini Litija ima v lasti 16,11 ha zemljišč, od tega 2,58 ha kmetijskih zemljišč. Po podatkih kmetijske svetovalne službe je v občini okrog 600 kmetij. Na upravni enoti pa jih je registriranih okrog 950. Kmečkega prebivalstva je po zadnjih podatkih okrog 10%, kar je višje od slovenskega povprečja (7,6%). Dopolnilne dejavnosti na kmetijah so slabo razvite.

Izrazite vrednote naravne dediščine se na območju Občine Litija ne nahajajo. Še najbolj izstopa predlog za krajinski park - to je območje s poudarjenim kakovostnim in dolgotrajnim prepletom človeka z naravo, ki ima ekološko, biotsko in krajinsko vrednost - predlagano območje Žamboh - Ostrež (predlog za krajinski park, ROI - obvezno republiško izhodišče).

Kot posebno varstveno območje - območje Nature 2000 pa je opredeljeno ostenje Posavskega hribovja - osrednji del Posavskega hribovja ob Savi z obsežnimi karbonatnimi sklanimi pobočji in pečinami ter bukovimi gozdovi, življenjski prostor ujed kot sta planinski orel in sokol selec.

Kot potencialno posebno varstveno območje, ki ga je Slovenija opredelila na podlagi direktive o habitatih, ni pa še bilo sprejeto s strani Evropske komisije pa so opredeljeni še:

Območje Občine Litija je precej razgibano. Prepredenost krajine z ozkimi dolinami in rekreacijskimi (pohodniškimi in kolesarskimi) potmi vpliva na krajinsko pestrost, ki je nekoliko zmanjšana zaradi velikega deleža poraščenosti z gozdom.

Občina Litija je z omrežjem državnih cest ustrezno povezana, je pa glavna cesta skozi dolino močno obremenjena. V prihodnosti se na območju regije predvideva tudi potek 3. razvojne osi, katere ena od variant poteka čez območje Občine Litija. Na področju občinskih cest so medobčinske povezave ustrezne. Ni pa ustrezna njihova voziščna konstrukcija, saj je več kot 50% občinskih cest v makadamski izvedbi. Problem se kaže tudi v ogroženosti posameznih cest pred plazovi in nerešenemu vprašanju mirujočega osebnega in tovornega prometa v mestu Litija.

Preko občine poteka močan javni in tovorni železniški promet.

Na področju oskrbe z javnim vodovodom je stanje neustrezno, saj je na javni vodovod priključena manjšina naselij. Obstoječi vodovodni sistemi so dotrajani in izkazujejo velike izgube. Podatkov o vodooskrbi naselij, ki niso priključeni na javni vodovod, ni.

Področje oskrbe s kanalizacijskim omrežjem je neustrezno, saj celovitega kanalizacijskega sistema, ki bi vključeval tudi ustrezno čistilno napravo ni. Kanalizacija je vzpostavljena v naseljih Litija, Kresnice, Breg in Jevnica.

Zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov je urejeno v sklopu centra regionalnih odpadkov do leta 2022. Za odvoz komunalnih odpadkov skrbi komunalno podjetje.

Z javno razsvetljavo so opremljena praktično vsa naselja, vendar je stanje javne razsvetljave neustrezno, saj je le ta zastarela. Kataster JR ne obstaja oziroma je v pripravi.

Na področju varstva okolja se iz naslova delovanja gospodarskih javnih služb kaže dotrajanost vodovodnega sistema, neustrezna skrb za komunalne odpadne vode ter neurejena oskrba z energenti za ogrevanje (oskrba z zemeljskim plinom na območju občine še ni vzpostavljena).

Oskrba z električno energijo je na celotnem območju občine ustrezna in sledi prostorskemu razvoju.

Na področju izkoriščanja vodne energije je Vlada Republike Slovenije podelila koncesijo na delih vodnega telesa reke Save od Ježice do Suhadola za rabo vode za proizvodnjo električne energije v hidroelektrarnah. Na območju Občine Litija so predvidene HE Jevnica, HE Kresnice, HE Ponoviče, HE Renke.

Preko območja občine potekata veljavna državna prostorska načrta za daljnovod 2x110 kV Beričevo-Trbovlje ter daljnovod 2x400 kV Beričevo-Krško.