Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Litija

Za nosilna naselja Litija, Kresnice, Vače, Zgornji Hotič, Sava, Gabrovka, Jevnica, Dole pri Litiji, Polšnik, ter ostala naselja Breg pri Litiji, Ribče, Kresniške Poljane, Ponoviče, Spodnji Hotič, Moravče pri Gabrovki, Boltija, Brezovo, Golišče, Kal pri Dolah, Preveg, Slivna, Veliki Vrh pri Litiji, Prelesje, Renke, Sopota, Zapodje, Gradišče - k.o. Št. Lovrenc, Jelenjska Reber, Konj, Mamolj, Moravška Gora, Radgonica, Spodnje Jelenje, Spodnji Log, Stranski Vrh, Široka Set, Tepe, Tihaboj, Tlaka, Zagozd, Bitiče, Borovak pri Polšniku, Brezje pri Kumpolju, Brglez, Cirkuše, Čeplje, Dobje, Dobovica, Dolgo Brdo, Gorenje Jelenje, Javorje pri Gabrovki, Jesenje, Ježevec, Kandrše - del, Klanec pri Gabrovki, Klenik, Konjšica - del, Laze pri Vačah, Leše, Lukovec, Magolnik, Mala Goba, Mala Sela, Okrog, Pečice, Podbukovje pri Vačah, Podšentjur, Potok pri Vačah, Prevale, Preženjske Njive, Ržišče, Selce, Slavina, Strmec, Tenetiše, Tolsti vrh, Velika Goba, Velika Preska, Vernek, Vodice pri Gabrovki, Zagorica, Zgornji Log se zagotavlja notranji razvoj naselij.

Kvaliteto bivanja v naseljih se dviga z zagotavljanjem in ureditvijo javnih prostorov in urbane opreme. Pri načrtovanju prenov in zgoščevanja predvsem v nosilnih naseljih se upošteva ohranjena identiteta naselja ali njegovega dela. Ohranjajo ter prenovijo se predvsem center naselja, osrednji starejši del vaškega jedra, osrednja ulica naselja oziroma kvalitetna ulična poteza.

Znotraj naselij se zagotavlja uravnoteženo razmerje med grajenimi in zelenimi površinami. Zagotavlja se tako prostorsko razporeditev zelenih površin, da jih je mogoče povezati v zeleni sistem, le te pa povezati z odprtimi površinami na robovih naselij. Zavarovana in rekreacijska območja ter učne in ostale tematske poti v odprtem prostoru se bolje navežejo na poselitvena območja še posebej na območja namenjena športno-rekreativni in turistični dejavnosti v občini.

Potrebno je zagotoviti varne kolesarske in peš povezave med naselji v občini za kar se ureja omrežje javnih cest ter tudi poljskih poti.

Zagotavlja se boljša izkoriščenost in kvalitetnejša raba praznih in neprimerno izkoriščenih zemljišč v naseljih. Zagotavlja se uravnoteženo razmerje med grajenimi in zelenimi površinami ter povezave z odprto krajino.

V podeželskih naseljih se razpoložljiva stavbna zemljišča prednostno namenja gradnji za potrebe kmečkih in polkmečkih gospodarstev in sicer za izvajanje kmetijske dejavnosti ter dopolnilnih dejavnosti povezanih s kmetijstvom, gozdarstvom in turizmom. Ob tem je s primerno podrobnejšo namensko rabo namenjeno kmetijam, še posebej potrebno varovati robove med stavbnimi zemljišči in kompleksi kmetijskih zemljišč. Možno je tudi izvajanje obrtnih dejavnosti povezanih s kmetijstvom in gozdarstvom oziroma drugih prostorsko in okoljsko sprejemljivih dejavnosti. Ob tem je treba zagotavljati ohranjanje obstoječih kulturnih in krajinskih kvalitet.

V naselja se umešča različne dejavnosti, s čimer se zagotavlja delovna mesta blizu bivalnih območij. Dejavnosti ne smejo biti konfliktne med seboj in s stanovanjskimi območji.

Proizvodne dejavnosti se umešča v gospodarske cone. V taka območja se lahko umeščajo tudi obrtne in storitvene dejavnosti, če niso konfliktne s proizvodnimi dejavnostmi.

Okoljsko manj obremenjujoče trgovske, storitvene in obrtne dejavnosti ter manjši proizvodni obrati se lahko umeščajo v podeželska naselja.

Oskrbne in storitvene dejavnosti ter območja družbene javne infrastrukture se umešča v dele naselij, kjer imajo možnost dolgoročnega razvoja in kjer je zagotovljena dobra dostopnost, v čim večji meri z javnimi prevoznimi sredstvi ter s kolesom ali peš.

Stanovanja se umešča v območja, ki so pretežno namenjena za stanovanja in spremljajoče dejavnosti. V podeželskih območjih se zaradi preprečevanja emisijskih vplivov poskrbi za primerno oddaljenost stanovanjskih hiš (objektov) od kmetijskih objektov.

Največje širitve se načrtujejo za naselji Litija in Zgornji Hotič, kjer se ustvarja novo območje stanovanjsko gradnjo ter obrtno dejavnosti. Obenem se v starih jedrih načrtuje prenova.

V manjšem obsegu večinoma za individualne potrebe in pretežno v obliki zapolnitev in zaokrožitev stavbnega tkiva, se širijo ostala predvsem gravitacijska naselja v občini.

Večjih strnjenih površin stavbnih zemljišč, ki se vrnejo v primarno rabo v občini ni. V večini primerov gre za manjše popravke v preteklosti neustrezno planiranih površin (npr. na reliefnih robovih, robove kmetijskih kompleksov), ki se nadomestijo z bolj ustreznimi površinami.