Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Litija

Razvoj naselij v Občini Litija se prvenstveno zagotavlja z dvigom kakovosti naselij z notranjim razvojem - z zgostitvami, z delnimi prenovami naselij ter sanacijami degradiranih območij, v skladu z razvojnimi potrebami pa tudi s širitvami in zaokrožitvami obstoječih naselij.

Naselja v občini so omejena z izrazitimi naravnimi robovi ter vodotoki, zato je potrebno širitve naselij še posebej skrbno načrtovati, načrtovane dolgoročne širitve pa urejati s podrobnim prostorskim načrtovanjem, ki vsebuje vse vidike urejanja prostora.

Nova poselitev se usmerja predvsem v poselitvena območja urbanih naselij in na njegove robove. Prvenstveno se zagotavlja boljšo izkoriščenost in kvalitetnejšo rabo praznih in neprimerno izkoriščenih zemljišč v naseljih, s spremembo namembnosti obstoječih objektov in namenske rabe zemljišč, z zgostitvami ekstenzivno izrabljenih poseljenih površin, s prenovo, obnovo, reurbanizacijo, rekonstrukcijo in sanacijo degradiranih območij. Ob tem je potrebno zagotoviti ustrezno razmerje med zelenimi in grajenimi površinami v naselju ter upoštevati identiteto naselja.

Glede na strateške usmeritve občine ter poselitvene trende in razvojne potrebe so predvidene širitve naselij s poudarkom na širitvi občinskega središča na podlagi urbanističnega načrta Litija ter urbanističnega načrta Zgornji Hotič, kakor tudi v manjšem obsegu širitve vseh ostalih naselij.

V občini tako geografsko kot tudi funkcionalno dominira naselje Litija z okoliškimi vasmi, ki se nekatere že zlivajo skupaj. Na jugovzhodnem delu občine, kjer je nekoliko manj poselitve dominira naselje Gabrovka, ki je opremljeno s trgovino, pošto, vrtcem ter osnovno šolo. Na severu občine dominira naselje Vače, ki je opremljeno s podobnimi oskrbnimi funkcijami. V zahodnem delu občine dominira naselje Kresnice, ki je opremljeno z več družbenimi in oskrbnimi funkcijami ter proizvodnjo, hkrati pa razpolaga z precejšnjimi površinami namenjenimi industriji. Litija je pomembno zaposlitveno in gospodarsko središče občine, ter ima vse možnosti potrebne za krepitev njene funkcije v občini in tudi širše. Hkrati se Litija Smiselno krepi tudi kot kulturno-turistično-rekreacijski center.

V Litiji se zagotavlja dovolj velike proste površine za stanovanjsko gradnjo, tako za zagotovitev boljšega bivanjskega standarda sedanjim prebivalcem v naselju, kot tudi za priseljevanje ter območja za krepitev družbene infrastrukture. Del teh zemljišč se zagotavljala z izrabo prostih kapacitet obstoječih nezazidanih stavbnih zemljišč, del pa z načrtno in trajnostno zasnovano širitvijo poselitvenih območij znotraj meje urbanističnega načrta, ki so prostorsko omejena ter jih je možno komunalno navezati na obstoječe sisteme javne komunalne infrastrukture. Ohranjajo se meje poselitve na komplekse najboljših kmetijskih površin, predvsem južno in zahodno od osrednjega dela naselja.

Zaradi dobre strateške lege ter načrtovane izgradnje obvoznice ob naselju Zgornji in Spodnji Hotič so predvidene tudi večje širitve na vzhodni strani naselja Zgornji Hotič predvsem za zagotavljanje površin za malo gospodarstvo in zagotavljanje delovnih mest.

Območja širitev in zaokrožitev naselij je potrebno načrtovati z občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti.

Gradnja na robovih naselij na robu kmetijskih zemljišč se načrtuje tako, da se z gradnjo čim manj omejuje primarna raba kmetijskih zemljišč ter da se omogočajo možnosti za razvoj kmetijstva in uvajanje intenzivnejše kmetijske proizvodnje. V ta namen se na določenih robovih naselij določi posebna namenska raba za stanovanja in kmetije in/ali za kmetijsko proizvodnjo. Posebej se varujejo zemljišča proizvodno usmerjenih in zaščitenih kmetij. Preveriti je potrebno možnosti za preselitve aktivnih kmetij, ki so s svojo dejavnostjo v centrih naselij omejene in na obstoječi lokaciji nimajo možnosti širitve za razvoj dejavnosti hkrati pa delno povzročajo tudi okoljske probleme.

Pri razvoju naselij se načeloma ne širi na območja registrirane kulturne dediščine oziroma se kulturno dediščino upošteva kot dejavnik kakovosti bivalnega okolja in kot prostorski potencial. Pri prenovi naselij se kulturno dediščino obravnava ob upoštevanju njene ranljivosti. Na vplivnih območjih kulturne dediščine se vse prostorske ureditve načrtujejo s podrobnim prostorskim načrtom.