Zakon o visokem šolstvu (ZViS-1)

Delovna obveznost visokošolskega učitelja, visokošolskega sodelavca in strokovnega sodelavca pri pedagoškem procesu v okviru njegovega delovnega mesta je sestavljena iz pedagoškega dela, znanstvenoraziskovalnega, umetniškega in strokovnega dela ter sodelovanja pri upravljanju.

Delovne obveznosti, njene oblike in merila za določitev obsega delovnih obveznosti določi senat univerze ali dekan samostojnega visokošolskega zavoda s posebnim aktom in k njemu pridobi soglasje ministra.

Pedagoško delo je sestavljeno iz neposredne in posredne pedagoške obveznosti, ki sta med seboj neločljivo povezani. Neposredna pedagoška obveznost v času organiziranega študijskega procesa v visokošolskem izobraževanju, ki se izvaja kot javna služba, znaša:

Visokošolski učitelj, visokošolski sodelavec in strokovni sodelavec pri pedagoškem procesu lahko v posameznem študijskem letu pri pedagoškem procesu opravi manjši obseg pedagoškega dela iz prejšnjega odstavka tega člena:

Če v posameznem študijskem letu z neposredno tedensko pedagoško obveznostjo, določeno v tretjem odstavku tega člena, ni mogoče izvesti študijskih programov, lahko pristojni organ visokošolskega zavoda visokošolskemu učitelju, visokošolskemu sodelavcu in strokovnemu sodelavcu pri pedagoškem procesu, ki že ima določeno neposredno pedagoško obveznost v polnem obsegu na podlagi tretjega odstavka tega člena, določi dodatno tedensko pedagoško obveznost, in sicer največ:

Če je dodatna tedenska pedagoška obveznost iz prejšnjega odstavka tega člena pri posameznem visokošolskem učitelju, visokošolskem sodelavcu in strokovnem sodelavcu pri pedagoškem procesu izkazana v dveh zaporednih študijskih letih, mora visokošolski zavod izvesti postopke za zaposlitev dodatnih visokošolskih učiteljev in sodelavcev ter strokovnih sodelavcev pri pedagoškem procesu.

Neposredno tedensko pedagoško obveznost in največ štiri ure dodatne tedenske pedagoške obveznosti za druge visokošolske sodelavce določi rektor univerze ali dekan samostojnega visokošolskega zavoda s posebnim predpisom.

Manjši obseg pedagoškega dela na podlagi četrtega odstavka tega člena ne izključuje dodatne tedenske pedagoške obveznosti iz petega odstavka tega člena.

Dodatna tedenska pedagoška obveznost se obračuna enako kot neposredna pedagoška obveznost.

Merila za zmanjšanje neposredne pedagoške obveznosti v primerih iz četrtega odstavka tega člena določi rektor univerze ali dekan samostojnega visokošolskega zavoda in jih pošlje v uskladitev reprezentativnim sindikatom, ki lahko v 15 dneh po prejemu nanje podajo mnenje. K merilom morajo rektorji univerz in dekani samostojnih visokošolskih zavodov pridobiti soglasje ministra.

Visokošolski učitelj, visokošolski sodelavec in strokovni sodelavec pri pedagoškem procesu lahko, če so za to zagotovljena sredstva, izjemoma na teden opravljajo pedagoško, znanstvenoraziskovalno, umetniško ali strokovno delo še za največ 20 % polnega delovnega časa tudi pri istem delodajalcu.

Če so bile pri delavcu izkoriščene vse možnosti za sklenitev pogodbe o zaposlitvi iz tega člena in je treba zagotoviti nemoteno izvajanje pedagoške dejavnosti, lahko visokošolski zavod sklene pogodbo o delu v skladu s tem zakonom in zakonom, ki ureja obligacijska razmerja, vendar ne več kot v obsegu ene tretjine s tem zakonom določene pedagoške obveznosti in za največ obdobje deset mesecev v študijskem letu. Kdor ima sklenjeno delovno razmerje na področju visokošolskega izobraževanja v skladu s tem zakonom, mora pred sklenitvijo pogodbe o delu z drugim visokošolskim zavodom predložiti soglasje delodajalca.

Ne glede na zakon, ki ureja evidence na področju dela in socialne varnosti, se za visokošolske učitelje, znanstvene delavce, visokošolske sodelavce, ki sodelujejo pri izvajanju visokošolske dejavnosti in druge sodelavce pri pedagoškem procesu, ne evidentirajo čas prihoda na delo in čas odhoda delavca z dela, opravljene ure v drugih posebnih pogojih dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa (zlasti opravljene ure nočnega, nedeljskega, izmenskega, prazničnega dela, dela v deljenem delovnem času in druge oblike razporeditve delovnega časa, določene z zakonom ali kolektivno pogodbo), opravljene ure v neenakomerno razporejenem delovnem času ali v začasno prerazporejenem delovnem času in tekoči seštevek ur v tednu, mesecu oziroma letu, iz katerega je razvidno referenčno obdobje, ki se upošteva za neenakomerno razporeditev in za začasno prerazporeditev polnega delovnega časa.