1. Če ima prosilec za azil veljavno dovoljenje za prebivanje, je za obravnavanje prošnje za azil odgovorna država članica, ki je dovoljenje izdala.
2. Če ima prosilec za azil veljavni vizum, je za obravnavanje prošnje za azil odgovorna država članica, ki je vizum izdala, razen v naslednjih primerih:
(a)
če je bil vizum izdan s pisnim soglasjem druge države članice, je ta država odgovorna za obravnavanje prošnje za azil. Če se država članica najprej posvetuje z osrednjim organom druge države članice, med drugim iz varnostnih razlogov, njeno strinjanje ne pomeni pisnega soglasja po tej določbi;
(b)
če ima prosilec za azil tranzitni vizum in vloži svojo prošnjo v drugi državi članici, v kateri se od njega ne zahteva vizum, je ta država odgovorna za obravnavanje prošnje za azil;
(c)
če ima prosilec za azil tranzitni vizum in vloži prošnjo za azil v državi, ki mu ga je izdala in je prejela pisno potrditev diplomatskih ali konzularnih organov namembne države članice, da je tujec, ki je bil oproščen vizumske obveznosti, izpolnil pogoje za vstop v to državo, je ta odgovorna za obravnavanje prošnje za azil.
3. Če ima prosilec za azil več kot eno veljavno dovoljenje za prebivanje ali več veljavnih vizumov, ki so jih izdale različne države članice, te prevzamejo odgovornost za obravnavanje prošnje za azil po naslednjem vrstnem redu:
(a)
država, ki je izdala dovoljenje za prebivanje za najdaljše obdobje, če pa so obdobja veljavnosti vseh dovoljenj enaka, pa država, ki je izdala dovoljenje za prebivanje z najpoznejšim datumom poteka veljavnosti;
(b)
država, ki je izdala vizum z najpoznejšim datumom poteka veljavnosti, če gre za več vizumov iste vrste;
(c)
če so vizumi različnih vrst, država, ki je izdala vizum z najdaljšim obdobjem veljavnosti, če pa so obdobja veljavnosti enaka, pa država, ki je izdala vizum z najpoznejšim datumom poteka veljavnosti. Ta določba se ne uporablja, če ima prosilec enega ali več tranzitnih vizumov, izdanih ob predložitvi vstopnega vizuma za drugo državo članico. V tem primeru je odgovorna ta država članica.
4. Če ima prosilec za azil eno ali več dovoljenj za prebivanje, ki so potekla pred manj kot dvema letoma, ali enega ali več vizumov, ki so potekli pred manj kakor šestimi meseci in so mu dejansko omogočili vstop na območje države članice, se določbe prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena uporabljajo, dokler tujec ne zapusti območja držav članic.
Če ima prosilec za azil eno ali več dovoljenj za prebivanje, ki so potekla pred več kot dvema letoma, ali enega ali več vizumov, ki so potekli pred več kot šestimi meseci in so mu omogočili vstop na območje države članice, in če tujec ni zapustil območja Skupnosti, je odgovorna država članica, v kateri je prošnja vložena.