Zakon o bančništvu (ZBan-2)

Banka Slovenije pred določitvijo ali spremembo stopnje blažilnika sistemskih tveganj v višini do 3 odstotkov zneska skupne izpostavljenosti tveganjem obvesti Komisijo, Evropski odbor za sistemska tveganja, Evropski bančni organ ter imenovane organe zadevnih držav en mesec pred objavo iz 225. člena tega zakona. Obvestilo vključuje:

opis sistemskega ali makrobonitetnega tveganja v Republiki Sloveniji;

opis razsežnosti sistemskih ali makrobonitetnih tveganj, zaradi katerih je ogrožena stabilnost finančnega sistema v Republiki Sloveniji;

utemeljitev razlogov, zakaj Banka Slovenije ocenjuje, da je zahteva glede vzdrževanja blažilnika sistemskih tveganj nujna, in pomeni učinkovit in sorazmeren ukrep pri zmanjševanju tveganja;

oceno verjetnega pozitivnega ali negativnega učinka blažilnika sistemskih tveganj na notranji trg na podlagi razpoložljivih informacij;

utemeljitev, zakaj drugi ukrepi iz tega zakona ali iz Uredbe (EU) št. 575/2013, razen 458. in 459. člena navedene uredbe, sami ali v kombinaciji ne zadostujejo za odpravljanje ugotovljenega makrobonitetnega ali sistemskega tveganja ob upoštevanju relativne učinkovitosti teh ukrepov;

stopnjo blažilnika sistemskih tveganj, ki jo Banka Slovenije namerava določiti.

Banka Slovenije lahko določi stopnjo blažilnika sistemskih tveganj v višini do 3 odstotkov za izpostavljenosti v drugih državah članicah in tretjih državah po posredovanju uradnega obvestila iz prejšnjega odstavka. Če Banka Slovenije določi stopnjo blažilnika sistemskih tveganj za izpostavljenosti v drugih državah članicah, mora biti ta stopnja enaka za vse izpostavljenosti znotraj Evropske unije.

Banka Slovenije pred določitvijo ali spremembo stopnje blažilnika sistemskih tveganj za izpostavljenosti v Republiki Sloveniji, lahko pa tudi za izpostavljenosti v tretjih državah v višini od 3 odstotkov do 5 odstotkov zneska skupne izpostavljenosti tveganjem, predhodno obvesti Komisijo in ji posreduje informacije iz prvega odstavka tega člena. Banka Slovenije sprejme odločitev o stopnji blažilnika sistemskih tveganj v skladu z mnenjem Komisije ali obrazloži, zakaj ga ne bo upoštevala.

Ne glede na prejšnji odstavek Banka Slovenije pred določitvijo ali spremembo stopnje blažilnika sistemskih tveganj za izpostavljenosti v Republiki Sloveniji v višini od 3 odstotkov do 5 odstotkov zneska skupne izpostavljenosti tveganjem, v primeru banke, katere nadrejena oseba ima sedež v drugi državi članici, o tem obvesti imenovane organe te države članice, Komisijo in Evropski odbor za sistemska tveganja. Če v enem mesecu od obvestila iz prvega odstavka tega člena imenovani organi te države članice izrazijo nestrinjanje s predloženo stopnjo blažilnika sistemskih tveganj ali če Komisija in Evropski odbor za sistemska tveganja v tem roku izdata negativno priporočilo, Banka Slovenije:

prekine postopek in lahko zaprosi za posredovanje Evropskega bančnega organa v skladu z 19. členom Uredbe (EU) št. 1093/2010 glede določitve blažilnika sistemskih tveganj ter sprejme odločitev v skladu z odločitvijo Evropskega bančnega organa ali

ustavi postopek določitve predlagane stopnje blažilnika sistemskih tveganj iz prejšnjega odstavka.

Banka Slovenije pred določitvijo ali spremembo stopnje blažilnika sistemskih tveganj za izpostavljenosti v Republiki Sloveniji ali tretji državi v višini nad 5 odstotki zneska skupne izpostavljenosti tveganjem ali za izpostavljenosti v drugi državi članici nad 3 odstotki zneska skupne izpostavljenosti tveganjem obvesti Komisijo, Evropski odbor za sistemska tveganja, Evropski bančni organ in imenovane organe zadevnih držav. Obvestilo vključuje vse informacije iz prvega odstavka tega člena.

Če v dveh mesecih od obvestila iz prejšnjega odstavka Komisija sprejme izvedbeni akt s pooblastilom Banki Slovenije za uvedbo blažilnika sistemskih tveganj, Banka Slovenije določi stopnjo blažilnika sistemskih tveganj v skladu s tem aktom.