Mejne vrednosti parametrov odpadne vode in mejne vrednosti emisijskih faktorjev odpadne vode iz virov onesnaževanja za iztok neposredno v vode in v kanalizacijo so določene v prilogah 1, 2 in 3, ki so sestavni del te uredbe.
Emisijski faktor posamezne snovi v odpadni vodi za vire onesnaževanja iz 1. in 2. točke 2. člena te uredbe je razmerje med količino te snovi v odpadni vodi, ki se je z odpadno vodo odvedla v enem dnevu, in količino svinca, bakra, molibdena, volframa ali cinka, vključno s stranskimi proizvodi, ki bi jo naprave vira onesnaževanja proizvedle v enakem obdobju, če obratujejo vse naprave vira onesnaževanja z največjo zmogljivostjo.
Emisijski faktor posamezne snovi v odpadni vodi za vire onesnaževanja iz 3. točke 2. člena te uredbe je razmerje med količino te snovi v odpadni vodi, ki se je z odpadno vodo odvedla v enem dnevu, in količino aluminija ali aluminijeve zlitine, ki bi jo naprave vira onesnaževanja proizvedle v enakem obdobju, če obratujejo vse naprave vira onesnaževanja z največjo zmogljivostjo.
Pri emisijskemu faktorju heksaklorobenzena se šteje za količino aluminija ali aluminijeve zlitine iz prejšnjega odstavka količina, ki bi se rafinirala v obdobju enega dneva, če obratujejo vse naprave za rafinacijo aluminija ali aluminijeve zlitine s klorom ali snovmi, pri katerih se sprošča klor, z največjo zmogljivostjo.
Emisijski faktor se izraža v gramih posameznega parametra na tono proizvedene kovine.