3. člen
PREPREČEVANJE, NADZOR IN ZMANJŠEVANJE
1. Za preprečitev, nadzor in zmanjševanje čezmejnih vplivov pogodbenice razvijajo, sprejemajo in uresničujejo, ter če je mogoče, uskladijo ustrezne zakonske, upravne, ekonomske, finančne in tehnične ukrepe, da bi med drugim zagotovile:
a)
preprečevanje, nadzorovanje in zmanjševanje emisij snovi, ki onesnažujejo na samem viru, med drugim z uporabo take tehnologije, pri kateri je malo ali nič odpadkov;
b)
varstvo čezmejnih voda pred onesnaževanjem iz točkovnih virov s predhodno pridobitvijo dovoljenja za izpuste odpadnih voda, ki ga izdajo pristojni državni organi, in z nadzorom ter kontrolo dovoljenih izpustov;
c)
da omejitve za izpuste odpadnih voda, ki so navedene v dovoljenjih, temeljijo na najboljši razpoložljivi tehnologiji za izpuste nevarnih snovi;
d)
strožje zahteve, ki bi lahko vodile tudi do prepovedi v posameznih primerih, če to zahteva kakovost voda v katere se izlivajo ali ekosistem;
e)
uporabo vsaj biološkega čiščenja ali enakovrednih postopkov za komunalno odpadno vodo, če je to potrebno;
f)
sprejetje primernih ukrepov, kot je uporaba najboljše razpoložljive tehnologije, da se zmanjša vnos hranil iz industrijskih in komunalnih virov;
g)
razvoj in izvedbo primernih ukrepov in najboljše okoljske prakse za zmanjšanje vnosa hranil in nevarnih snovi iz razpršenih virov, zlasti kjer so glavni viri iz poljedelstva (smernice za razvijanje najboljše okoljske prakse so v Prilogi II k tej konvenciji);
h)
uporabo presoje vplivov na okolje in drugih sredstev za presojo;
i)
spodbujanje trajnostnega gospodarjenja z vodnimi viri, vključno z uporabo ukrepov za ohranjanje okolja;
j)
razvoj načrtov izrednih ukrepov;
k)
dodatne posebne ukrepe za preprečitev onesnaževanja podtalnih voda;
l)
čim večje zmanjšanje nevarnosti izrednega onesnaženja.
2. V ta namen vsaka pogodbenica določi mejne emisijske vrednosti izpustov snovi iz točkovnih virov v površinske vode na podlagi najboljše razpoložljive tehnologije, ki se mora še posebej uvajati v posamezne industrijske sektorje ali industrijske panoge, ki povzročajo emisije nevarnih snovi v okolje. Ustrezni ukrepi, omenjeni v prvem odstavku tega člena, za preprečevanje, nadzor in zmanjševanje vnosa nevarnih snovi iz točkovnih in razpršenih virov onesnaževanja v vode, lahko med drugim vključujejo popolno ali delno prepoved proizvodnje ali uporabe takih snovi. Pri tem je treba upoštevati obstoječe sezname industrijskih sektorjev in industrijskih panog ter nevarnih snovi, določenih v mednarodnih konvencijah ali predpisih, ki se uporabljajo na področjih, na katera se nanaša ta konvencija.
3. Poleg tega vsaka pogodbenica določi, če je to primerno, cilje za kakovost voda in sprejme kriterije za kakovost voda z namenom preprečevanja, nadziranja in zmanjševanja čezmejnih vplivov. Splošne smernice za razvoj teh ciljev in meril so v Prilogi III k tej konvenciji. Ko je to potrebno, si pogodbenice prizadevajo to prilogo sproti dopolnjevati.