Zakon o ratifikaciji Konvencije, pripravljene na podlagi člena K.3(2)(c) Pogodbe o Evropski uniji, o boju proti korupciji uradnikov Evropskih skupnosti ali uradnikov držav članic Evropske unije (MKKUES)

1. Vsaka država članica, katere pravo ne predvideva izročitve njenih državljanov, sprejme vse potrebne ukrepe, da uveljavi svojo sodno pristojnost za kazniva dejanja, ki jih je kot taka opredelila v skladu z obveznostmi iz členov 2, 3 in 4 in ki jih storijo njeni državljani izven njenega ozemlja.

2. Če se za državljana določene države članice domneva, da je v drugi državi članici storil kaznivo dejanje, ki je bilo kot tako opredeljeno v skladu z obveznostmi iz členov 2, 3 in 4, in če ta država članica osebe ne izroči drugi državi članici na podlagi državljanstva, je vsaka država članica zaradi morebitnega pregona dolžna zadevo predložiti svojim pristojnim organom. Za potrebe pregona se spise, podatke in dokaze v zvezi s kaznivim dejanjem pošilja v skladu s postopki iz člena 6 Evropske konvencije o izročitvi z dne 13. decembra 1957. Državo članico prosilko se obvesti o začetku pregona in o izrečeni sodbi.

3. Za namene tega člena se izraz »državljan« države članice tolmači v skladu z vsako izjavo te države članice na podlagi člena 6 (1)(b) Evropske konvencije o izročitvi in v skladu z odstavkom 1(c) omenjenega člena.