1. Spore med državami članicami glede razlaganja ali uporabe te konvencije, ki jih ni mogoče rešiti z dvostranskimi dogovori, na začetni stopnji rešuje Svet po postopku iz naslova VI Pogodbe o Evropski uniji, da bi se dosegla rešitev. Če rešitve ni mogoče doseči v šestih mesecih, lahko katera koli stranka v sporu zadevo predloži Sodišču Evropskih skupnosti.
2. Katera koli stranka v sporu lahko Sodišču Evropskih skupnosti predloži tudi vse spore med eno ali več državami članicami in Komisijo Evropskih skupnosti glede člena 1, razen točke (c), ali členov 2, 3 in 4, če se nanašajo na vprašanje prava Skupnosti ali finančne interese Skupnosti, ali na člane ali funkcionarje institucij ali organov Skupnosti, ustanovljenih v skladu s pogodbami o ustanovitvi Evropskih skupnosti, ki jih ni mogoče rešiti s pogajanji.
3. Katero koli sodišče države članice lahko zaprosi Sodišče za predhodno odločanje glede razlage členov 1 do 4 in členov 12 do 16, ki se pojavi med postopkom pred tem sodiščem in ki se nanaša na izvajanje funkcij članov ali uradnikov institucij ali organov Skupnosti, ustanovljenih v skladu s pogodbami o ustanovitvi Evropskih skupnosti, če meni, da je za izrek sodbe potrebna odločitev o tem vprašanju.
4. Pristojnost Sodišča, ki jo predvideva odstavek 3, mora zadevna država članica sprejeti z ustrezno izjavo v tem smislu, ki jo da ob notifikaciji, predvideni v členu 13(2) ali kadar koli kasneje.
5. Država članica lahko v izjavi iz odstavka 4 možnost, da se Sodišče zaprosi za predhodno odločanje, omeji na tista sodišča, zoper odločitve katerih po nacionalnem pravu ni pravnega sredstva.
6. Uporabljata se Statut in Poslovnik Sodišča Evropskih skupnosti. V skladu s tema dvema dokumentoma ima vsaka država članica ali Komisija, ne glede na to ali je podala izjavo v skladu z odstavkom 4 ali ne, pravico, da za zadeve iz odstavka 3 Sodišču predloži obrazložitev zadeve ali pisne pripombe.