1. Če kateri koli postopek v zvezi s kaznivim dejanjem, ki je bilo kot tako opredeljeno v skladu z obveznostmi iz členov 2, 3 in 4, zadeva najmanj dve državi članici, ti državi učinkovito sodelujeta pri preiskovanju, pregonu in izvršitvi izrečene kazni, na primer, z medsebojno pravno pomočjo, izročitvijo, prenosom postopka ali z izvršitvijo sodbe, izrečene v drugi državi članici.
2. Če ima sodno pristojnost in možnost za dejanski pregon kaznivega dejanja na podlagi istih dejstev več kot ena država, države članice sodelujejo pri odločitvi, katera od njih bo kazensko preganjala storilca ali storilce z namenom, da se po možnosti pregon prepusti eni sami državi članici.