Odločba – o ugotovitvi, da sta Zakon o parlamentarni preiskavi in Poslovnik o parlamentarni preiskavi v neskladju z Ustavo, in – o razveljavitvi Akta o odreditvi parlamentarne preiskave za ugotovitev politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij, ki naj bi sodelovali pri pripravi in izvedbi političnega in kazenskega pregona zoper nekdanjega župana Mestne občine Maribor in člana Državnega sveta Republike Slovenije Franca Kanglerja in drugih, zaradi suma, da so bile v postopkih zoper nekdanjega župana Mestne občine Maribor in člana Državnega sveta Republike Slovenije Franca Kanglerja in drugih huje kršene in nedopustno zlorabljene določbe Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, Ustave Republike Slovenije, Zakona o kazenskem postopku, Kazenskega zakonika ter Zakona o državnem svetu, in ugotovitev domnevnega nezakonitega upravljanja in vodenja določenih evidenc Policije, kolikor se nanaša na presojo pravilnosti konkretnih odločitev ali ravnanj državnih tožilcev, ki sodijo v okvir državnotožilske funkcije, in ugotavljanje odgovornosti državnih tožilcev za take odločitve ali ravnanja

Funkcija državnega tožilca ni združljiva s funkcijami v drugih državnih organih, v organih lokalne samouprave in v organih političnih strank ter z drugimi funkcijami in dejavnostmi, za katere to določa zakon.«

Citirani razdelek je umeščen med ureditev sodstva (125. do 134. člen Ustave) ter odvetništva in notariata (137. člen Ustave). Ustavno sodišče je že v odločbi št. U-I-307/94 z dne 14. 5. 1998 (Uradni list RS, št. 42/98, in OdlUS VII, 84, 16. točka obrazložitve) navedlo, da ta umestitev jasno kaže, da je ustavodajalec izhajal iz tradicionalnega pogleda na tožilstvo kot dela pravosodja v širšem smislu. Državno tožilstvo je namreč posebna funkcija državne oblasti, ki je funkcionalno neposredno in trajno povezana z delovanjem sodne oblasti (torej pravosodja v ožjem smislu). (Glej opombo 7) V sistemu delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno vejo (drugi stavek drugega odstavka 3. člena Ustave) pa je državno tožilstvo umeščeno v izvršilno vejo oblasti. Kot je Ustavno sodišče pojasnilo v odločbi št. U-I-42/12 (23. točka obrazložitve), funkcija državnega tožilstva, tj. pregon storilcev kaznivih dejanj, (poleg dejavnosti policije) najbolj tipično demonstrira monopol države nad uporabo prisile. V ustavnem redu, v katerem zakonodajna veja oblasti sprejema zakone, v katerih in abstracto določa kazniva dejanja, in v katerem sodna veja oblasti neodvisno in nepristransko odloča o obstoju kaznivega dejanja in o krivdi domnevnega storilca, je zato lahko državnotožilska funkcija le izvršilna funkcija.