48. člen
Zastaranje
1. Pravice iz prevozne pogodbe zastarajo v enem letu. Rok zastaranja pa je lahko dve leti za zahtevek:
a)
do izplačila plačila po povzetju, ki ga je prevoznik prejel od prejemnika blaga;
b)
do izplačila iztržka od prodaje, ki jo je opravil prevoznik;
c)
v zvezi s škodo, ki je nastala zaradi dejanja ali opustitve, storjene namenoma, ali iz malomarnosti in z zavedanjem, da bo taka škoda verjetno nastala;
d)
iz ene od prevoznih pogodb, ki so veljale pred ponovno predajo blaga v prevoz, in sicer v primeru iz 28. člena.
2. Rok zastaranja začne teči za zahtevke:
a)
do odškodnine zaradi popolne izgube: trideseti dan po poteku izročilnega roka;
b)
do odškodnine zaradi delne izgube, poškodbe ali prekoračitve izročilnega roka: od dneva izročitve;
c)
v vseh drugih primerih: od dneva, ko je mogoče uveljavljati pravico do zahtevka.
Dan, na katerega začne teči zastaralni rok, v nobenem primeru ni vključen v ta rok.
3. Zastaralni rok miruje od vložitve pisnega zahtevka po 43. členu do dneva, ko ga prevoznik pisno zavrne in pošlje nazaj priložene dokazne listine. Če mu delno ugodi, začne zastaralni rok spet teči za njegov še sporni del. Kdor se sklicuje na to, da je vložil zahtevek ali poslal odgovor in vrnil dokazne listine, mora to dokazati. Če se vložijo nadaljnji zahtevki, ki se nanašajo na isto zahtevo, to ne zadrži zastaranja.
4. Zastaranih zahtevkov tudi z nasprotno tožbo ali ugovorom ni mogoče več uveljavljati.
5. Za zadržanje in prekinitev zastaralnega roka velja tudi notranja zakonodaja.