Za 13. členom se dodajo novi 13.a, 13.b, 13.c, 13.d in 13.e členi, ki se glasijo:
Pri kolesu rulete mora biti razlika med višinami omejevalnikov in širinami predalčkov manjša kot 0,5 mm, razlika med širinami omejevalnikov pa manjša kot 0,2 mm. Reža med statičnim in vrtečim se delom kolesa mora biti med 0,2 mm in 0,8 mm, razlika v višini med robom vrtečega in statičnega dela pa +0,3 do –1,0 mm. Porazdelitev mase vrtečega dela kolesa mora biti takšna, da je pri nagnjenosti 5% iz vodoravne lege uravnovešenje kolesa moč doseči z dodajanjem mase manj kot 150 g. Ročno gnano kolo rulete mora imeti takšno vztrajnost in trenje, da je čas zaustavljanja pri hitrosti vrtenja 0,5 obrata v sekundi daljši kot 4 minute.
Elektronska ruleta mora poleg mehanskih zahtev iz prejšnjega odstavka izpolnjevati tudi statistične kriterije naključnosti iz 4. člena tega pravilnika.
Oštevilčene ali kako drugače označene žogice za žrebanje morajo imeti enako maso, premer in elastičnost materiala. Glede na povprečno vrednost kompleta za žrebanje sme masa posamezne žogice odstopati manj kot ± 10%. Premer posamezne žogice se določi kot povprečna vrednost najmanj treh meritev, enakomerno razporejenih po površini žogice ob zanemarljivo majhni sili tipala na žogico. Za votle žogice sme premer odstopati od povprečne vrednosti kompleta za žrebanje manj kot ± 1%, za polne pa manj kot ± 5%. Elastičnost materiala se ugotavlja samo za votle žogice kot razlika med premeroma v eni osi, izmerjenima z dvema silama tipala, od katerih je prva med 0,5 N in 1 N, druga pa dvakrat večja od prve. Razlika med obema premeroma sme od povprečne vrednosti razlik dveh premerov vseh žogic v kompletu za žrebanje odstopati manj kot 0,1 mm, oziroma 0,2% povprečne vrednosti premera vseh žogic iz istega kompleta. Pri tem se upošteva večja od obeh navedenih toleranc.
Ostale lastnosti, npr. vpliv električnega naboja zaradi površinske električne upornosti materiala, se ocenijo po potrebi glede konstrukcijske lastnosti žogic in pripadajočega bobna za žrebanje.
Boben za žrebanje žogic mora imeti vsaj štirikrat večji volumen kot ga zasede maksimalno število žogic, ki lahko sodelujejo v žrebanju. Pri avtomatskem žrebanju mora konstrukcija bobna zagotavljati, da izpuh ali izvlek posamezne žogice ni mogoč preden je vzpostavljeno stacionarno stanje gibajočih se žogic. Stacionarno stanje je vzpostavljeno takrat, ko so vse žogice v bobnu v gibanju in se vsaka žogica lahko nahaja kjerkoli v bobnu ter vsaka žogica spremeni hitrost od najmanjše do največje, gibanje pa je tako hitro, da s prostim očesom ni mogoče prepoznati posameznih številk ali označb na žogicah. Najmanjši čas po vklopu pogonskega mehanizma bobna (pnevmatski, mehanski idr.) za doseganje stacionarnega stanja se določi s preizkusom bobna.
S preizkusom se preverijo tudi ostale funkcionalne lastnosti žrebalnega bobna, ki so opisane v tehnični dokumentaciji proizvajalca. Preizkus vključuje tudi preverjanje postopka žrebanja, ki ga ima koncesionar ali prireditelj opisanega v svojih internih aktih.
Statistične preizkuse iz 4. člena tega pravilnika se na žrebalnih napravah izvedejo z ustreznim številom ponovitev glede na njihovo omejeno življenjsko dobo. V poročilu o preizkusu mora biti uporabljena statistična metoda utemeljena in podana ocena njene zanesljivosti.
Za druge igralne naprave in pripomočke za žrebanje oziroma igranje na igralnih mizah, institucija na osnovi njihovih dokumentiranih konstrukcijskih lastnosti in pravil igranja izvede potrebne preizkuse za zagotavljanje naključnosti izida žrebanja in zaščite pred nepooblaščenimi posegi v skladu s tem pravilnikom in v poročilu o preizkusu utemelji uporabljeno preizkusno metodo in poda oceno njene zanesljivosti.«