V tej konvenciji:
(a)
“zaprtje“ pomeni dokončanje vseh operacij določen čas po odložitvi izrabljenega goriva ali radioaktivnih odpadkov v odlagališče. To vključuje zaključni inženiring ali drugo delo, ki je potrebno, da bo objekt dolgoročno varen;
(b)
“razgradnja“ pomeni vse korake, ki vodijo k prenehanju upravnega nadzora nad jedrskim objektom, ki ni odlagališče. Ti koraki vključujejo postopke dekontaminacije in demontaže;
(c)
“izpust“ pomeni načrtovano in nadzirano izpuščanje tekočega ali plinastega radioaktivnega materiala v okolje, ki je posledica normalnega obratovanja nadzorovanih jedrskih objektov, kot zakonite prakse v mejah, ki jih določi upravni organ;
(d)
“odlaganje“ pomeni namestitev izrabljenega goriva ali radioaktivnih odpadkov v ustrezen objekt brez namena ponovne pridobitve;
(e)
“dovoljenje“ pomeni katero koli pooblastilo, dovoljenje ali potrdilo, ki ga izda upravni organ za izvajanje katere koli dejavnosti v zvezi z ravnanjem z izrabljenim gorivom ali radioaktivnimi odpadki;
(f)
“jedrski objekt“ pomeni civilni objekt in njemu pripadajoče zemljišče, stavbe in opremo, v katerem se izdeluje, obdeluje, uporablja, se z njim ravna, se shranjuje ali odlaga radioaktivni material v takšnem obsegu, da to zahteva upoštevanje o varnosti;
(g)
“obratovalna življenjska doba“ pomeni obdobje, v katerem se objekt za ravnanje z izrabljenim gorivom ali radioaktivnimi odpadki uporablja v predvidene namene. Če gre za odlagališče, se to obdobje začne s prvo odložitvijo izrabljenega goriva ali radioaktivnega materiala v objekt in se konča z zaprtjem objekta;
(h)
“radioaktivni odpadek“ pomeni radioaktivni material v plinasti, tekoči ali trdni obliki, za katerega pogodbenica ali fizična oziroma pravna oseba, katere odločitve pogodbenica sprejema, ni predvidela nadaljnje uporabe in ga upravni organ v skladu z zakoni in predpisi pogodbenice nadzira kot radioaktivni odpadek;
(i)
“ravnanje z radioaktivnimi odpadki“ pomeni vse dejavnosti, vključno z dejavnostmi razgradnje, v zvezi z ravnanjem, predhodno obdelavo, obdelavo, prilagajanjem, shranjevanjem ali odstranjevanjem radioaktivnih odpadkov, razen prevoza zunaj same lokacije. Lahko vključuje tudi izpuste;
(j)
“objekt za ravnanje z radioaktivnimi odpadki“ pomeni kateri koli objekt ali napravo, katerega osnovni namen je ravnanje z radioaktivnimi odpadki, vključno z jedrskim objektom, ki je v postopku razgradnje, le če ga je pogodbenica določila kot objekt za ravnanje z radioaktivnimi odpadki;
(k)
“upravni organ“ pomeni kateri koli organ ali organe, ki jih je pogodbenica pravno pooblastila za urejanje katerega koli varnostnega vidika ravnanja z izrabljenim gorivom ali radioaktivnimi odpadki, vključno z izdajanjem dovoljenj;
(l)
“predelava“ pomeni postopek ali dejavnost, katere namen je iz izrabljenega goriva izločiti radioaktivne izotope za nadaljnjo uporabo;
(m)
“zaprti vir“ pomeni radioaktivni material, ki je trajno zaprt v kapsuli ali skrbno shranjen in v trdni obliki, razen reaktorskih gorivnih elementov;
(n)
“izrabljeno gorivo“ pomeni jedrsko gorivo, ki je bilo obsevano v reaktorski sredici in trajno odstranjeno iz nje;
(o)
“ravnanje z izrabljenim gorivom“ pomeni vse dejavnosti v zvezi z ravnanjem ali shranjevanjem izrabljenega goriva, razen prevoza zunaj same lokacije. To lahko vključuje tudi izpuste;
(p)
“objekt za ravnanje z izrabljenim gorivom“ pomeni katero koli napravo ali objekt, katere osnovni namen je ravnanje z izrabljenim gorivom;
(q)
“namembna država“ pomeni državo, ki je cilj načrtovanega ali odvijajočega se prehoda čez mejo;
(r)
“država izvora“ pomeni državo, iz katere se načrtuje prehod čez mejo oziroma je bil začet;
(s)
“tranzitna država“ pomeni katero koli državo, ki ni država izvora ali namembna država, čez ozemlje katere se načrtuje oziroma izvaja čezmejni promet;
(t)
“shranjevanje“ pomeni hranjenje izrabljenega goriva ali radioaktivnih odpadkov v objektu, ki je primeren za njihovo skladiščenje, z namenom da se ponovno uporabi;
(u)
“čezmejni promet“ pomeni kakršno koli pošiljko izrabljenega goriva ali radioaktivnih odpadkov iz države izvora v namembno državo.