(1)
Vstop na ozemlje Republike Slovenije ali tranzit čez njeno ozemlje se prepreči:
(2)
Izjeme od ukrepov iz točke a) prejšnjega odstavka se lahko dovolijo, če odbor, ustanovljen v skladu z devetim odstavkom Resolucije Varnostnega Sveta Združenih narodov 2048 (2012) (v nadaljnjem besedilu: odbor), za vsak primer posebej ugotovi, da je tako potovanje upravičeno zaradi nujnih humanitarnih potreb, vključno z verskimi obveznostmi, ali če odbor sklene, da bi izjema sicer prispevala k izpolnitvi cilja vzpostavitve miru in nacionalne sprave v Republiki Gvineji Bissau ter stabilnosti v regiji, kot tudi kadar je vstop v državo ali tranzit čez njeno ozemlje potreben zaradi sodnega postopka.
(3)
Točka b) prvega odstavka tega člena se ne uporablja, kadar Republiko Slovenijo zavezujejo mednarodnopravne obveznosti, in sicer:
(4)
O vsakem od primerov iz prejšnjega odstavka je treba ustrezno obvestiti Svet Evropske unije.
(5)
Izjeme pri ukrepih iz točke b) prvega odstavka tega člena se lahko dovolijo, kadar je potovanje utemeljeno z:
(6)
Če Republika Slovenija želi odobriti izjemo na podlagi prejšnjega odstavka, mora o tem predhodno pisno obvestiti Svet Evropske unije. Šteje se, da je bila predlagana izjema dovoljena, če proti njej noben član Sveta EU ne pošlje pisnega ugovora v dveh delovnih dneh po prejemu obvestila.
(7)
O odobritvi izjem iz tega člena odloča ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve, ki v skladu s četrtim in šestim odstavkom tega člena obvešča Svet EU. Z odobritvijo izjem ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve, seznani tudi policijo. Obvestilo iz prejšnjega stavka mora vsebovati seznam oseb, ki jim je bil dovoljen vstop v Republiko Slovenijo ali tranzit čez njeno ozemlje.
(8)
Kadar se na podlagi tretjega, petega in šestega odstavka tega člena osebam iz točke b) prvega odstavka tega člena dovoli vstop na ozemlje Republike Slovenije ali tranzit čezenj, se tako dovoljenje omeji na namen, za katerega je bilo dano, in na osebe, na katere se nanaša.