1. Pogodbenici priznavata druga drugi obravnavo po načelu največjih ugodnosti pri vseh zadevah, ki se nanašajo na trgovino, zlasti glede:
a.
carin in dajatev s podobnim učinkom, ki so uvedene zaradi uvoza ali izvoza ali so v povezavi z njima, vključno z načinom za določitev takih carin in dajatev, in
b.
pravil in formalnosti, povezanih z uvozom in izvozom, vključno s tistimi, ki se nanašajo na postopek carinjenja, tranzit, skladišča in pretovarjanje.
2. Vsaka pogodbenica priznava za uvoz blaga s poreklom z ozemlja druge pogodbenice nediskriminacijsko obravnavo pri uporabljanju količinskih omejitev in podeljevanju dovoljenj.
3. Vsaka pogodbenica za uvoz blaga in storitev s poreklom z ozemlja druge pogodbenice priznava obravnavo po načelu največjih ugodnosti v zvezi z razpoložljivostjo in dostopnostjo valute, potrebne za plačilo tega uvoza.
4. Določbe prvega in drugega odstavka tega člena se ne uporabljajo za:
a.
ugodnosti, ki jih ena ali druga pogodbenica prizna ali utegne priznati svojim sosednjim državam, da bi olajšala obmejni promet in trgovino, ali
b.
ugodnosti, ki izhajajo iz carinske unije ali prostotrgovinskega območja, katerega članica je ali to lahko postane ena ali druga pogodbenica, ali
c.
ugodnosti, ki jih je ena ali druga pogodbenica priznala ali jih utegne priznati vsaki državi v razvoju po Splošnem sporazumu o carini in trgovini (GATT), Sporazumu o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije (STO) in drugih mednarodnih sporazumih.