6. člen
(zahteve v zvezi z ugotavljanjem emisij v zrak)
(1)
Emisija azbesta v zrak se ugotavlja pri izpustu odpadnih plinov iz naprave. Pri skupnem izpustu teh odpadnih plinov z odpadnimi plini iz drugih naprav, ki niso naprave iz 2. člena te uredbe, se emisija azbesta v zrak določa pred mešanjem odpadnih plinov.
(2)
Koncentracija azbesta v odpadnih plinih se določa za vsak izpust naprave posebej, količina azbesta pa kot vsota količin azbesta v odpadnih plinih vseh izpustov naprave.
(3)
Mejne koncentracije iz 4. člena te uredbe veljajo le za mokre odpadne pline.
(4)
Pri ugotavljanju emisije v zrak se:
-
uporabljajo postopki in metode vzorčenja in analiz iz priloge 2, ki je sestavni del te uredbe, ali postopki in metode, ki dajejo enakovredne rezultate;
-
za naprave, za katere se v skladu s predpisom, ki ureja prve meritve in obratovalni monitoring emisije snovi v zrak, ne izvajajo trajne meritve skupnega prahu, se morajo občasne meritve izvajati dvakrat v koledarskem letu.
(5)
Uporabo postopkov in metod vzorčenja in analiz, ki dajejo enakovredne rezultate, kot postopki in metode iz priloge 2 te uredbe, za posamezno napravo odobri na podlagi vloge za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja upravljavca naprave ministrstvo v okoljevarstvenem dovoljenju iz 11. člena te uredbe.
(6)
Če ministrstvo odobri uporabo drugih postopkov in metod vzorčenja in analiz, kot so postopki in metode iz priloge 2 te uredbe, mora o tem obvestiti Evropsko komisijo.