21. člen
(Metode prodaje finančnega in stvarnega premoženja države)
(1)
Pri prodaji finančnega in stvarnega premoženja države je treba izbrati take metode, ki zagotavljajo javnost in preglednost postopkov prodaje državnega premoženja in na ustrezen način upoštevajo cilje prodaje finančnega oziroma stvarnega premoženja države.
(2)
Kadar je pri prodaji finančnega oziroma stvarnega premoženja države edini cilj prodaje doseganje čim višje kupnine, mora biti prodaja opravljena na podlagi ene od naslednjih (licitacijskih) metod:
(3)
Javna ponudba je na nedoločen oziroma določljiv krog oseb naslovljeno javno objavljeno vabilo k nakupu pod vnaprej objavljenimi pogoji.
(4)
Javna dražba je javna prodaja, pri kateri je pogodba o nakupu sklenjena s ponudnikom, ki ponudi najvišjo ceno nad izklicno ceno.
(5)
Javno zbiranje ponudb je na nedoločen oziroma določljiv krog oseb naslovljeno vabilo, naj pošljejo ponudbo za nakup določenega premoženja pod objavljenimi pogoji.
(6)
Kadar je potrebno pri prodaji kapitalskih naložb države poleg doseganja čim višje kupnine upoštevati tudi uresničitev širših gospodarskih interesov države, in sicer zlasti doseganje močne in trajne rasti gospodarstva, izboljšanje kakovosti in zmogljivosti javnih storitev ter zagotovitev uspešnejšega in konkurenčnejšega gospodarskega sistema, se z zainteresiranimi kupci, izbranimi na podlagi javnega zbiranja ponudb, opravijo pogajanja in glede na rezultat pogajanj sklene pogodba.
(7)
Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena se prodaja stvarnega premoženja države lahko opravi na podlagi neposredne pogodbe v naslednjih primerih:
(8)
Prodaja nepotrebnih zasedenih in najemnih stanovanj države se opravi na podlagi javne ponudbe, pri čemer morajo imeti osebe, ki jih uporabljajo, pod enakimi pogoji predkupno pravico.
(9)
Vlada na predlog ministra, pristojnega za finance, predpiše podrobnejše postopke prodaje finančnega in stvarnega premoženja države.