Delovni čas delavcev, ki se ugotavlja posredno na podlagi normativov dela, lahko traja največ 12 ur dnevno. Šteje se, da so delavci na takih delih dosegli mesečni delovni čas, ko v skladu z normativom dosežejo 100% delovni učinek, predviden glede na fond delovnega časa za posamezni mesec.
Presežek učinka se smatra kot delo, opravljeno v rednem prerazporejenem delovnem času.
Merila in normative za izvajanje tega člena določijo podjetja s splošnim aktom, ki se sprejme na enak način kot akt o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest.