153. člen
Dolžnost varovanja zaupnih podatkov
(1)
Člani organov zavarovalnice, delničarji zavarovalnice, delavci zavarovalnice oziroma druge osebe, ki so jim v zvezi z njihovim delom v zavarovalnici oziroma opravljanju storitev za zavarovalnico na kakršen koli način dostopni zaupni podatki iz 152. člena tega zakona, teh podatkov ne smejo sporočiti tretjim osebam niti jih sami izkoriščati ali omogočiti, da bi jih izkoriščale tretje osebe.
(2)
Dolžnost varovanja zaupnih podatkov ne velja v naslednjih primerih:
1.
če zavarovalec izrecno pisno pristane, da se sporočijo posamezni zaupni podatki,
2.
če so podatki potrebni za ugotavljanje dejstev v kazenskih postopkih in predložitev teh podatkov pisno zahteva oziroma naloži pristojno sodišče,
3.
določenih z zakonom o preprečevanju pranja denarja,
4.
če so ti podatki potrebni za odločitev o pravnih razmerjih med zavarovalnico in zavarovalcem oziroma zavarovancem oziroma drugim upravičencem iz zavarovanja v sodnem sporu,
5.
če so ti podatki potrebni v zapuščinskem postopku in predložitev teh podatkov zahteva oziroma naloži pristojno sodišče,
6.
če so ti podatki potrebni zaradi izvršbe na premoženje zavarovalca oziroma zavarovanca oziroma drugega upravičenca iz zavarovanja in predložitev teh podatkov pisno zahteva oziroma naloži pristojno sodišče,
7.
če te podatke potrebuje Agencija za zavarovalni nadzor oziroma drug nadzorni organ za potrebe nadzora, ki ga vodi v okviru svojih pristojnosti,
8.
če te podatke potrebuje davčni organ v postopku, ki ga vodi v okviru svojih pristojnosti,
9.
v primerih, določenih z zakonom o obveznih zavarovanjih v prometu (Uradni list RS, št. 70/94).
(3)
Agencija za zavarovalni nadzor oziroma drugi organi in sodišča smejo podatke, ki so jih pridobili na podlagi drugega odstavka tega člena, uporabiti izključno za namen, zaradi katerega so bili podatki pridobljeni.