Kolektivna pogodba za dejavnost zasebnega varovanja

S pogodbo o zaposlitvi delavec in organizacija oziroma delodajalec uredita naslednja vprašanja:

sklenitev, nastop in trajanje delovnega razmerja,

delovno mesto, za katerega se sklepa delovno razmerje, naziv delovnega mesta ter tarifni razred, v katerega je delovno mesto razvrščeno,

poskusno delo (če se zahteva),

pripravništvo (če se delovno razmerje sklepa s pripravnikom),

kraj opravljanja dela,

delovni čas,

letni dopust,

ukrepe za posebno varstvo delavcev,

izobraževanje,

osnovna plača in dodatki,

način ugotavljanja delovne uspešnosti (norma, akord, premije, ocenjevanje...),

način spremembe pogodbe,

druge pravice in obveznosti delojemalca in delodajalca.

Pogodba o zaposlitvi lahko za delavce, ki pri svojem delu pridobivajo tehnično-tehnološka znanja, poslovna znanja in vzpostavljajo poslovne zveze, vsebuje konkurenčno klavzulo ter medsebojne obveznosti delojemalca in delodajalca (odškodnine, odmena).

Delodajalec delavcu pred podpisom pogodbe o zaposlitvi omogoči seznanitev z vsebino kolektivnih pogodb in splošnih aktov, ki določajo njegove pravice in obveznosti.

Delodajalec mora kolektivne in splošne akte hraniti na mestu, dostopne vsem delavcem.

Delavec lahko kadarkoli zahteva vpogled v vsebino kolektivnih pogodb, delodajalec pa mu tega ne sme odreči.

Če so pravice in obveznosti delodajalca in delavcev, ki se varujejo s pogodbo o zaposlitvi, natančneje določene s podjetniško kolektivno pogodbo ali s splošnim aktom delodajalca, zadostuje, če se pogodba o zaposlitvi v zvezi s temi pravicami in obveznostmi sklicuje na te pogodbe oziroma akte.

Pogodba o zaposlitvi lahko predvidi dolžnost delavca, da nemudoma obvesti delodajalca o vsakem dogodku, zlasti o postopku, zaradi katerega bi lahko nastopilo prenehanje katerega od obveznih pogojev za opravljanje del na področju varovanja iz 9., 10. oziroma 11. člena ZZVO, in da kršitev te obveznosti pomeni hujšo kršitev, zaradi katere se lahko delavcu izreče ukrep v ustreznem disciplinskem postopku.

V pogodbi o zaposlitvi se predvidi dolžnost delodajalca, da zagotovi delavcu pravno varstvo, če je zoper njega sprožen upravno-kazenski ali kazenski postopek v zvezi z izvršitvijo njegove naloge na področju varovanja, pri kateri je v skladu z zakonskim pooblastilom uporabil najmanjšo potrebno silo; takšno pravno varstvo lahko delodajalec odreče delavcu le v primeru, če je delavec uporabil silo izven svoje delovne naloge ali v očitnem nasprotju z zakonskim pooblastilom. Delavec, ki je zaradi uporabe sile pravnomočno obsojen, je načeloma dolžan povrniti stroške postopka in potrebne obrambe, če ni drugače določeno v splošnem aktu delodajalca oziroma v pogodbi o zaposlitvi.