17. člen
Določanje presežnih delavcev
(1)
Delodajalec odloči, katerim delavcem začasno ni mogoče zagotoviti dela, in kateri ukrep iz zakona o delovnih razmerjih bo uporabljen. Preden delodajalec sprejme odločitev o tem, je dolžan zahtevati mnenje vseh sindikatov v podjetju in ga pred odločitvijo skupaj obravnavati s predstavniki vseh sindikatov.
(2)
Delodajalec ugotavlja obstoj trajnega prenehanja potreb po delu delavcev, razloge za prenehanje potreb po delu delavcev, število in kategorije nepotrebnih delavcev ter rok, v katerem bo prenehala potreba po delavcih. O tem je dolžan obvestiti svet delavcev in sindikate.
(3)
Delodajalec sprejme program razreševanja presežnih delavcev v skladu z zakonom, to kolektivno pogodbo in splošnimi akti.
(4)
Postopek in merila za razreševanje presežnih delavcev organizacije so opredeljeni v prilogi III.
(5)
Pri določanju presežnih delavcev se v isto kategorijo uvrstijo vsi delavci, ki delajo na takih delovnih mestih, da jih je mogoče medsebojno prerazporejati v skladu z zakonom.
(6)
Poleg primerov, ki jih določa zakon, ne more prenehati delovno razmerje brez soglasja delavcu, ki je starejši od 55 let oziroma delavki, ki je starejša od 50 let in ima najmanj 15 let skupne delovne dobe pri delodajalcu oziroma 25 let skupne delavne dobe, pa tudi delavcu, katerega zakonec je z dokončnim sklepom v drugi organizaciji oziroma pri drugemu delodajalcu določen kot presežek.
(7)
Delodajalec mora delavca in predstavnike reprezentativnih sindikatov v podjetju obveščati o vseh aktivnostih povezanih z nastankom in reševanjem presežkov delavcev, delavci pa morajo biti osebno seznanjeni z možnimi načini reševanja svojega delovnega položaja.
(8)
Program reševanja presežnih delavcev mora biti finančno ovrednoten.
(9)
Odpravnine presežnim delavcem morajo biti izplačane najkasneje do izteka odpovednega roka, za delovno dobo pri izplačevalcu odpravnine.
(10)
Merila iz točke 4 se uporabljajo tudi za ugotavljanje prednosti pri opredeljevanju začasnih presežkov delavcev.