1. Dogovorjeno je, da se dvojno obdavčevanje odpravi v skladu z naslednjimi odstavki tega člena.
Če ima rezident Italije v lasti dohodkovne postavke, ki so obdavčljive v Sloveniji, lahko Italija pri določanju svojih davkov od dohodka, kot so opredeljeni v 2. členu te konvencije, take dohodkovne postavke vključi v davčno osnovo, razen če posebne določbe te konvencije določajo drugače.
V takem primeru Italija od tako izračunanih davkov odšteje davek od dohodka, plačan v Sloveniji, vendar samo v znesku, ki ne presega tistega deleža prej omenjenega italijanskega davka, ki ga take dohodkovne postavke predstavljajo v celotnem dohodku.
Odbitek davka pa se ne dovoli, če v Italiji za to dohodkovno postavko po italijanski zakonodaji na zahtevo prejemnika tega dohodka velja dokončni davek po odbitku.
a)
Kadar rezident Slovenije dobi dohodek ali ima v lasti premoženje, ki se v skladu z določbami te konvencije lahko obdavči v Italiji, Slovenija dovoli:
i)
kot odbitek od davka od dohodka tega rezidenta znesek, ki je enak davku od dohodka, plačanemu v Italiji;
ii)
kot odbitek od davka od premoženja tega rezidenta znesek, ki je enak davku od premoženja, plačanemu v Italiji.
Tak odbitek pa v nobenem primeru ne sme presegati tistega dela davka od dohodka ali premoženja, ki je bil izračunan pred odbitkom, pripisanim dohodku ali premoženju, odvisno od primera, ki se lahko obdavči v Italiji;
b)
kadar je v skladu s katero koli določbo te konvencije dohodek, ki ga rezident Slovenije dobi, ali premoženje, ki ga ima v lasti, oproščeno davka v Sloveniji, lahko Slovenija pri izračunu zneska davka od preostalega dohodka ali premoženje takega rezidenta vseeno upošteva oproščeni dohodek ali premoženje.