26. člen
POSTOPEK SKUPNEGA DOGOVORA
1. Kadar oseba meni, da imajo ali bodo imela dejanja ene ali obeh držav pogodbenic zanjo za posledico obdavčevanje, ki ni v skladu z določbami te konvencije, lahko ta oseba ne glede na sredstva, ki ji jih omogoča domača zakonodaja teh držav, predloži zadevo pristojnemu organu države pogodbenice, katere rezident je, ali če se njen primer nanaša na prvi odstavek 25. člena, tiste države pogodbenice, katere državljan je. Zadeva mora biti predložena v dveh letih od prvega uradnega obvestila o dejanju, ki je imelo za posledico obdavčevanje, ki ni v skladu z določbami konvencije.
2. Pristojni organ si, če se mu zdi pritožba upravičena in če sam ne more priti do zadovoljive rešitve, prizadeva rešiti primer s skupnim dogovorom s pristojnim organom druge države pogodbenice z namenom izogniti se obdavčevanju, ki ni v skladu s konvencijo. Vsak dosežen dogovor se izvaja ne glede na roke v domači zakonodaji držav pogodbenic.
3. Pristojna organa držav pogodbenic si prizadevata s skupnim dogovorom razrešiti kakršne koli težave ali dvome, ki nastanejo pri razlagi ali uporabi konvencije. Prav tako se lahko med seboj posvetujeta o odpravi dvojnega obdavčevanja v primerih, ki jih ta konvencija ne predvideva.
4. Pristojna organa držav pogodbenic lahko neposredno komunicirata med seboj, da bi dosegla dogovor v smislu prejšnjih odstavkov. Kadar se za dosego dogovora zdi priporočljiva ustna izmenjava mnenj, taka izmenjava lahko poteka prek komisije, ki je sestavljena iz predstavnikov pristojnih organov držav pogodbenic.
5. Če pristojna organa držav pogodbenic v primerih iz prejšnjih odstavkov ne dosežeta dogovora o odpravi dvojnega obdavčevanja v dveh letih od datuma, ko je bila zadeva prvič predložena enemu od njiju, in se davkoplačevalec/davkoplačevalci strinja(jo), da bo(do) spoštoval(i) sklep arbitražne komisije, lahko pristojna organa za vsako posamezno zadevo posebej ustanovita tako arbitražno komisijo, katere naloga je pripraviti izvedensko mnenje o načinu odprave dvojnega obdavčevanja. Komisija se lahko ustanovi samo, če stranki v sporu vnaprej – brez kakršnih koli pridržkov ali pogojev – odstopita od vseh sodnih postopkov, ki potekajo pred domačimi sodišči.
Arbitražno komisijo sestavljajo trije člani, ki so imenovani takole: vsak pristojni organ imenuje enega člana in ta dva člana sporazumno imenujeta predsednika, ki se izbere med neodvisnimi izvedenci ene ali druge države pogodbenice ali iz druge države članice OECD.
Pri pripravi svojega mnenja arbitražna komisija uporablja določbe te konvencije in načela mednarodnega prava, upošteva pa tudi notranjo zakonodajo držav pogodbenic. Arbitražna komisija določi svoj poslovnik.
Prizadeta oseba je lahko na zahtevo zaslišana ali zastopana pred arbitražno komisijo in taka oseba mora, ko zahteva komisija, priti pred komisijo ali v ta namen imenovati svojega zastopnika.
6. Arbitražna komisija da svoje mnenje v šestih mesecih od datuma, ko ji je bila zadeva predložena. Komisija odloča z večino glasov svojih članov. Pri različnem glasovanju članov, ki jih je imenoval vsak pristojni organ, je odločilen predsednikov glas.
V šestih mesecih od datuma, ko arbitražna komisija da svoje izvedensko mnenje, pristojna organa v skupnem dogovoru sprejmeta ukrepe za odpravo vzroka davčnega spora. Tako sprejeti ukrepi so lahko tudi v neskladju z mnenjem arbitražne komisije. Če pristojna organa v šestih mesecih od datuma, ko arbitražna komisija da svoje izvedensko mnenje, ne dosežeta dogovora o odpravi vzroka davčnega spora, se morata ravnati po mnenju komisije in ga izvesti.
7. Stroški arbitražnega postopka se v enakih deležih razdelijo med državi pogodbenici.