1. Obresti, ki nastanejo v državi pogodbenici in se izplačajo rezidentu druge države pogodbenice, se lahko obdavčijo v tej drugi državi.
2. Take obresti pa se lahko obdavčijo tudi v državi pogodbenici, v kateri nastanejo, in v skladu z zakonodajo te države, če pa je prejemnik upravičeni lastnik obresti, tako zaračunani davek ne presega 10 odstotkov bruto zneska obresti. Pristojna organa držav pogodbenic se sporazumno dogovorita o načinu uporabe te omejitve.
3. Ne glede na določbe drugega odstavka so obresti, ki nastanejo v državi pogodbenici, oproščene davka v tej državi, če:
a)
obresti plača vlada te države pogodbenice ali njena lokalna oblast, ali
b)
se obresti plačajo vladi druge države pogodbenice ali njeni lokalni oblasti ali kateri koli agenciji ali organizaciji (vključno s finančno ustanovo), ki je popolnoma v lasti te druge države pogodbenice ali njene lokalne oblasti, ali
c)
se obresti plačajo kateri koli drugi agenciji ali organizaciji (vključno s finančno ustanovo) v zvezi s posojili, danimi na podlagi sporazuma, sklenjenega med vladama držav pogodbenic.
4. Izraz “obresti“, kot je uporabljen v tem členu, pomeni dohodek iz državnih vrednostnih papirjev, obveznic ali zadolžnic ne glede na to, ali so zavarovane s hipoteko, in ne glede na to, ali imajo pravico do udeležbe v dobičku, in iz vseh vrst terjatev ter ves drug dohodek, ki je po davčni zakonodaji države, v kateri tak dohodek nastane, izenačen z dohodkom od posojenega denarja.
5. Določbe prvega do tretjega odstavka se ne uporabljajo, če upravičeni lastnik obresti, ki je rezident države pogodbenice, posluje v drugi državi pogodbenici, v kateri obresti nastanejo, prek stalne poslovne enote v njej ali opravlja v tej drugi državi samostojne osebne storitve iz stalne baze v njej ter je terjatev, v zvezi s katero se obresti plačajo, dejansko povezana s tako stalno poslovno enoto ali stalno bazo. V takem primeru se obresti obdavčijo v tej drugi državi po njeni zakonodaji.
6. Šteje se, da obresti nastanejo v državi pogodbenici, kadar je plačnik ta država, politična ali upravna enota, lokalna oblast ali rezident te države. Kadar pa ima oseba, ki plačuje obresti, ne glede na to, ali je rezident države pogodbenice, v državi pogodbenici stalno poslovno enoto ali stalno bazo, v zvezi s katero je nastala zadolžitev, za katero se plačajo obresti, ter take obresti krije taka stalna poslovna enota ali stalna baza, se šteje, da take obresti nastanejo v državi pogodbenici, v kateri je stalna poslovna enota ali stalna baza.
7. Kadar zaradi posebnega odnosa med plačnikom in upravičenim lastnikom ali med njima in drugo osebo znesek obresti glede na terjatev, za katero se plačajo, presega znesek, za katerega bi se sporazumela plačnik in upravičeni lastnik, če takega odnosa ne bi bilo, se določbe tega člena uporabljajo samo za zadnji omenjeni znesek. V takem primeru se presežni del plačil še naprej obdavčuje v skladu z zakonodajo vsake države pogodbenice, pri čemer je treba upoštevati druge določbe te konvencije.