2. člen
(pripravnik)
(1)
Pripravnik je:
1.
oseba, ki nima ustreznih delovnih izkušenj v skladu z zakonom in prvič sklene pogodbo o zaposlitvi, ustrezno stopnji njene strokovne izobrazbe, z namenom, da se usposobi za opravljanje dela in za opravo predpisanega strokovnega izpita za imenovanje v naziv;
2.
oseba, ki že ima opravljen strokovni izpit za imenovanje v naziv, nima pa še ustreznih delovnih izkušenj v skladu z zakonom in prvič začne opravljati delo, ustrezno stopnji njene strokovne izobrazbe, z namenom, da se usposobi za opravljanje dela.
(2)
Za pripravnika po tej uredbi se šteje tudi oseba, ki sklene delovno razmerje in se usposablja za opravljanje dela oziroma za opravo predpisanega strokovnega izpita, če je bila predhodno že zaposlena in še ni končala pripravniške dobe ter opravila predpisanega strokovnega izpita oziroma si ni pridobila dovolj ustreznih delovnih izkušenj za zasedbo delovnega mesta, ustreznega njeni izobrazbi.