Ožji kolegij obravnava najnujnejše zadeve, ki se nanašajo na poslovanje Državnega pravobranilstva, kadar ni mogoče oziroma ni treba sklicati širšega kolegija. Ožji kolegij sestavljajo generalni državni pravobranilec, namestnik generalnega državnega pravobranilca, vodje oddelkov na sedežu in generalni sekretar Državnega pravobranilstva.
Razširjeni kolegij obravnava zadeve s področja poslovanja Državnega pravobranilstva. Razširjeni kolegij sestavljajo člani ožjega kolegija in vodje zunanjih oddelkov.
Pobudo za sprejem ali spremembo že sprejetega pravnega stališča lahko da vsak pravobranilec neposredno ali po vodji oddelka. Pravna stališča se sprejemajo z večino glasov navzočih državnih pravobranilcev.
Državno pravobranilstvo sprejema pravna stališča do posameznih pravnih vprašanj, ki se kažejo pri delu Državnega pravobranilstva, na ožjih in razširjenih kolegijih ter delovnih sestankih notranjih oddelkov. O pravnih stališčih, sprejetih na notranjih oddelkih, vodja oddelka obvesti generalnega državnega pravobranilca, njegovega namestnika, vse pravobranilce in strokovne sodelavce. O pravnih stališčih, sprejetih na ožjem ali razširjenem kolegiju, generalni državni pravobranilec obvesti vse pravobranilce in strokovne sodelavce.
Zaradi zagotavljanja usklajenega dela, enotne prakse pri delu in enotne uporabe predpisov lahko generalni državni pravobranilec po predhodnem sestanku z državnimi pravobranilci izda obvezno splošno pisno navodilo za ravnanje pravobranilcev.