Zaradi usklajevanja dela in učinkovitega opravljanja zadev z delovnega področja Državnega pravobranilstva, sprejemanja pravnih stališč do posameznih pravnih vprašanj, pridobivanja mnenja o razporedu del, usklajevanju dela posameznih zunanjih ali notranjih oddelkov, izboljšanju metode dela, strokovnem izpopolnjevanju in drugih vprašanjih, ki so pomembna za delo Državnega pravobranilstva, sklicuje generalni državni pravobranilec ožji ali razširjeni kolegij ter sestanke enega, več ali vseh oddelkov oziroma drugih organizacijskih enot in imenuje stalne ali občasne delovne skupine.
Sestanke zunanjega oziroma notranjega oddelka lahko sklicuje poleg generalnega državnega pravobranilca tudi vodja oddelka.
Generalni državni pravobranilec lahko pravobranilcu ali pravobranilski osebi zaupa obdelavo posameznih vprašanj glede uporabe posameznih predpisov, pravnomočno zaključenih postopkov ali osnutka zakonov, ki jih sprejema zakonodajna ali izvršilna oblast, zato da bi se ta vprašanja obravnavala na sestanku državnih pravobranilcev, po potrebi pa tudi na sestanku vseh zaposlenih na Državnem pravobranilstvu.