2. člen
DAVKI, ZA KATERE SE UPORABLJA KONVENCIJA
1. Ta konvencija se uporablja za davke od dohodka in premoženja, ki se uvedejo v imenu države pogodbenice ali njenih političnih enot ali lokalnih oblasti, ne glede na način njihove uvedbe.
2. Za davke od dohodka in premoženja se štejejo vsi davki, uvedeni na celoten dohodek, celotno premoženje ali na sestavine dohodka ali premoženja, vključno z davki od dobička iz odtujitve premičnin ali nepremičnin, davki na skupne zneske mezd ali plač, ki so jih izplačala podjetja, ter davki na zvišanje vrednosti kapitala.
3. Obstoječi davki, za katere se uporablja konvencija, so zlasti:
a)
v Sloveniji:
i)
davek od dobička pravnih oseb;
ii)
davek od dohodka posameznikov, vključno z mezdami in plačami, dohodkom iz kmetijskih dejavnosti, dohodkom iz poslovanja, kapitalskimi dobički in dohodkom od nepremičnin in premičnin (dohodnina);
iii)
davek od premoženja
(v nadaljevanju “slovenski davek”);
b)
v Luksemburgu:
i)
davek od dohodka posameznikov (l’impôt sur le revenu des personnes physiques);
ii)
davek od dobička pravnih oseb (l’impôt sur le revenu des collectivités);
iii)
davek od plačil direktorjem podjetij (l’impôt spécial sur les tantièmes);
iv)
davek od premoženja (l’impôt sur la fortune);
v)
lokalni davek od dohodka iz poslovanja (l’impôt commercial communal)
(v nadaljevanju “luksemburški davek”).
4. Ta konvencija se uporablja tudi za kakršne koli enake ali vsebinsko podobne davke, ki se uvedejo po datumu podpisa konvencije dodatno k že obstoječim davkom ali namesto njih. Pristojna organa držav pogodbenic drug drugega uradno obvestita o vseh bistvenih spremembah njunih davčnih zakonodaj.