(1)
Če so podani utemeljeni razlogi za sum, da je določena ali določljiva oseba izvršila, izvršuje ali pripravlja oziroma organizira izvršitev kaznivega dejanja iz drugega odstavka 150. člena tega zakona ali za katero je zagrožena kazen petih ali več let zapora, pri tem pa je mogoče utemeljeno sklepati, da z drugimi ukrepi tega dejanja ni mogoče odkriti, preprečiti ali dokazati ali odkriti storilca oziroma bi bilo to povezano z nesorazmernimi težavami, lahko preiskovalni sodnik na obrazložen predlog državnega tožilca odredi operaterju oziroma ponudniku storitev informacijske družbe, da začne z zavarovanjem potrebnih podatkov o prometu v zvezi s komunikacijo osumljenca in sporočanjem teh pristojnemu organu. Preiskovalni sodnik mora v odredbi natančno opredeliti kategorije podatkov, ki jih zahteva, in obdobje, za katero se ukrep odreja in ki ne sme biti daljše od enega meseca. Preiskovalni sodnik lahko z novo odredbo odredi podaljšanje izvajanja ukrepa za največ en mesec, skupaj za največ šest mesecev. Če je zoper komunikacijsko sredstvo odrejen tudi ukrep po 150. členu tega zakona, lahko sodnik odreja ukrepe po tem členu za ves čas izvrševanja ukrepov iz 150. člena tega zakona zoper to komunikacijsko sredstvo. Odredba se operaterju oziroma ponudniku storitev informacijske družbe vroča v delu, ki se nanaša nanjo.
(2)
Preiskovalni sodnik lahko ukrep iz prejšnjega odstavka odredi tudi zoper osebo, zoper katero je bil odrejen pripor, hišni pripor, tiralica ali odredba za privedbo, pa je pobegnila ali se skriva, če je to nujno potrebno za odkrivanje lokacije komunikacijskega sredstva, za katero je verjetno, da ga uporablja in je mogoče utemeljeno sklepati, da lokacije njenega komunikacijskega sredstva ne bi bilo mogoče odkriti z drugimi ukrepi oziroma bi bilo to povezano z nesorazmernimi težavami. Preiskovalni sodnik lahko izjemoma odredi ukrep iz prejšnjega odstavka tudi zoper osebo, ki ni osumljenec, če je to nujno potrebno za identifikacijo komunikacijskega sredstva, za katero je verjetno, da ga uporablja osumljenec ali za identifikacijo komunikacijskega sredstva, za katero je verjetno, da ga uporablja oseba, zoper katero je bil odrejen pripor, hišni pripor, tiralica ali odredba za privedbo, pa je pobegnila ali se skriva, in je mogoče utemeljeno sklepati, da komunikacijskega sredstva ne bi bilo mogoče identificirati z drugimi ukrepi, vključno z ukrepom iz drugega odstavka 149.b člena tega zakona, oziroma bi bilo to povezano z nesorazmernimi težavami.
(3)
Predlog in odredba morata biti pisna in morata vsebovati podatke, ki omogočajo enolično identifikacijo komunikacijskega sredstva ali uporabnika, utemeljitev razlogov, relevantno časovno obdobje, za katerega se ukrep odreja, pogostost sporočanja podatkov pristojnemu organu ter ostale pomembne okoliščine, ki narekujejo uporabo ukrepa, vključno z obrazložitvijo sorazmernosti, ki se nanaša tudi na zahtevane podatke. Identifikacija komunikacijskega sredstva mora biti dovolj natančna, da zahtevek omejuje na vnaprej omejen in določljiv seznam oseb. V primeru iz drugega stavka prejšnjega odstavka se z odredbo določi obveščanje osebe o ukrepu, ki se izvede zoper njo, in sicer ob koncu izvajanja ukrepa, ali se določi, da se oseba zaradi interesov postopka ne obvešča. Če se z odredbo določi obveščanje osebe, se zanjo ne določi rok iz petega odstavka tega člena.
(4)
Če je podano soglasje zakonitega uporabnika, ki mu je bilo komunikacijsko sredstvo nezakonito odvzeto, je mogoče z odredbo zahtevati posredovanje podatkov iz prvega odstavka tega člena tudi za kaznivo dejanje, povezano z odvzemom komunikacijskega sredstva, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, ki ni navedeno v prvem odstavku tega člena.
(5)
Preiskovalni sodnik z odredbo določi rok, do izteka katerega operater oziroma ponudnik storitev informacijske družbe svojemu uporabniku, naročniku ali tretjim osebam ne sme razkriti, da je ali da bo v skladu s tem členom posredoval določene podatke. Rok ne sme biti daljši od 24 mesecev po preteku meseca, v katerem se je končalo izvrševanje odredbe. Preiskovalni sodnik lahko rok z odredbo podaljša za največ 12 mesecev, vendar ne več kot dvakrat, rok pa lahko tudi skrajša ali prepoved seznanitve odpravi. Po izteku rokov iz tega odstavka ni mogoče omejiti dostopa do podatkov za osebe, za katere prepoved seznanitve preneha veljati. Ne glede na določbe tega odstavka pa v primeru posredovanja podatkov na podlagi soglasja zakonitega uporabnika operater oziroma ponudnik storitve informacijske družbe s podatki v roku osem dni od njihovega posredovanja obvesti zakonitega uporabnika o izvršitvi odredbe.
(6)
Na podlagi tega člena ni mogoče zahtevati ali pridobiti podatkov, ki se nanašajo na vsebino komunikacije.