[Opomba TFL: Ustavno sodišče je z odločbo U-I-144/19-51 člen razveljavilo z enoletnim odložnim rokom.]
(1)
Če so podani utemeljeni razlogi za sum, da je določena ali določljiva oseba izvršila, da izvršuje ali pripravlja oziroma organizira izvršitev kaznivega dejanja iz četrtega odstavka prejšnjega člena, pri tem pa je mogoče utemeljeno sklepati, da z drugimi ukrepi tega dejanja ni mogoče odkriti, preprečiti ali dokazati ali odkriti storilca oziroma bi bilo to povezano z nesorazmernimi težavami, lahko preiskovalni sodnik na obrazložen predlog državnega tožilca odredi operaterju oziroma ponudniku storitev informacijske družbe ali tretji osebi, ki v okviru svojega poslovanja zakonito razpolaga s podatki, da pristojnemu organu sporoči potrebne podatke o prometu v zvezi s komunikacijo osumljenca, ki zakonito obstajajo v času izdaje odredbe in niso starejši od šestih mesecev, če gre za kaznivo dejanje, za katero je predpisana kazen osmih ali več let zapora, niso starejši od štirih mesecev, če gre za kaznivo dejanje, za katero je predpisana kazen pet ali več let zapora, niso starejši od treh mesecev, če gre za kaznivo dejanje, za katero je predpisana kazen manj kot pet let zapora. Preiskovalni sodnik v odredbi opredeli kategorije podatkov, ki jih zahteva. Odredba se operaterju oziroma ponudniku storitev informacijske družbe ali tretji osebi, ki v okviru svojega poslovanja zakonito razpolaga s podatki, vroča v delu, ki se nanaša nanj.
(2)
Preiskovalni sodnik lahko izjemoma odredi ukrep iz prejšnjega odstavka tudi zoper osebo, ki ni osumljenec, če je to nujno potrebno za identifikacijo komunikacijskega sredstva, za katero je verjetno, da ga uporablja osumljenec in je mogoče utemeljeno sklepati, da komunikacijskega sredstva ne bi bilo mogoče identificirati z drugimi ukrepi oziroma bi bilo to povezano z nesorazmernimi težavami.
(3)
Predlog in odredba morata biti pisna in morata vsebovati podatke, ki omogočajo enolično identifikacijo komunikacijskega sredstva ali uporabnika, utemeljitev razlogov, relevantno časovno obdobje, za katerega se podatki zahtevajo, ostale pomembne okoliščine, ki narekujejo uporabo ukrepa, vključno z obrazložitvijo sorazmernosti, ki se nanaša tudi na zahtevane podatke, ter ustrezen rok za izvršitev. Identifikacija komunikacijskega sredstva mora biti dovolj natančna, da zahtevek omejuje na vnaprej omejen in določljiv seznam oseb. V primeru iz prejšnjega odstavka se v odredbi določi obveščanje osebe o ukrepu, ki se izvede zoper njo, ali se določi, da se oseba zaradi interesov postopka ne obvešča. Če se z odredbo določi obveščanje osebe, se zanjo ne določi rok iz petega odstavka tega člena.
(4)
Izjemoma, če pisne odredbe ni mogoče pravočasno pridobiti in če obstaja nevarnost, da bi zaradi odlašanja bilo ogroženo življenje ali zdravje ljudi, lahko preiskovalni sodnik na ustni predlog državnega tožilca odredi izvršitev ukrepa iz prvega odstavka tega člena z ustno odredbo neposredno operaterju oziroma ponudniku storitev informacijske družbe ali tretji osebi, ki v okviru svojega poslovanja zakonito razpolaga s podatki. O ustnem predlogu državnega tožilca preiskovalni sodnik napravi uradni zaznamek. Pisna odredba mora biti izdana najkasneje v 12 urah po izdaji ustne odredbe. Če se med izdelavo pisnega odpravka izkaže, da izrečeni ukrep ni bil upravičen, se postopa po četrtem odstavku 154. člena tega zakona.
(5)
Preiskovalni sodnik z odredbo določi rok, do izteka katerega operater oziroma ponudnik storitev informacijske družbe ali tretja oseba, ki v okviru svojega poslovanja zakonito razpolaga s podatki, svojemu uporabniku, naročniku ali tretjim osebam ne sme razkriti, da je ali da bo v skladu s tem členom posredovala določene podatke. Rok ne sme biti daljši od 24 mesecev po preteku meseca, v katerem se je končalo izvrševanje odredbe. Preiskovalni sodnik lahko rok z odredbo podaljša za največ 12 mesecev, vendar ne več kot dvakrat, rok pa lahko tudi skrajša ali prepoved seznanitve odpravi. Po izteku rokov iz tega odstavka ni mogoče omejiti dostopa do podatkov za osebe, za katere prepoved seznanitve preneha veljati.
(6)
Na podlagi tega člena ni mogoče zahtevati ali pridobiti podatkov, ki se nanašajo na vsebino komunikacije.