(1)
Obdolženec se zasliši po tolmaču v primerih, ki so določeni v tem zakonu.
(2)
Če je obdolženec gluh, se mu postavljajo vprašanja pisno, če pa je nem, se zahteva od njega, da odgovori pisno. Če se zaslišanje ne more opraviti na ta način, se pokliče za tolmača nekdo, ki se zna sporazumeti z obdolžencem.
(3)
Če tolmač ni že zaprisežen, mora priseči, da bo vprašanja, ki se postavljajo obdolžencu, in njegove izjave natančno prevedel.
(4)
Določbe tega zakona, ki se nanašajo na izvedence, se smiselno uporabljajo za tolmače.