(1)
V odločbi, s katero dovoli izročitev tujca, navede minister za pravosodje:
1)
da se tujec ne sme preganjati zaradi kakšnega drugega kaznivega dejanja, storjenega pred izročitvijo;
2)
da se zoper njega ne sme izvršiti kazen za kakšno drugo kaznivo dejanje, storjeno pred izročitvijo;
3)
da se zoper njega ne sme uporabiti hujša kazen od tiste, na katero je obsojen;
4)
da se ne sme izročiti kakšni tretji državi v pregon zaradi kaznivega dejanja, ki ga je storil, preden je bila dovoljena izročitev.
(2)
Pogoji iz prvega odstavka prenehajo učinkovati:
-
če se jim izročena oseba odpove;
-
če izročena oseba kljub opozorilu države prosilke glede morebitnih posledic ne zapusti ozemlja države prosilke v roku 45 dni po tem, ko je bila izpuščena na svobodo, če je to lahko storila;
-
če oseba zapusti ozemlje države, v katero je bila izročena pa se tja prostovoljno vrne ali je tja vrnjena s strani tretje države.
(3)
Poleg omenjenih pogojev lahko postavi minister za pravosodje za izročitev tudi druge pogoje.