(1)
O predlogu za izvršitev kazni zapora tako, da obsojenec med prestajanjem kazni v določenih dnevih prebiva doma, nadomestitvi kazni zapora s hišnim zaporom, nadomestitvi kazni zapora ali denarne kazni z delom v splošno korist in o izvršitvi denarne kazni s plačilom v obrokih, odloči s sklepom predsednik senata oziroma sodnik posameznik sodišča, ki je izdalo sodbo na prvi stopnji.
(2)
Predlog iz prejšnjega odstavka lahko v petnajstih dneh po pravnomočnosti sodbe, če gre za predlog o izvršitvi denarne kazni s plačilom v obrokih pa vse do poteka roka za plačilo (peti odstavek 47. člena Kazenskega zakonika), vloži obsojenec, njegov zagovornik ali oseba iz drugega odstavka 367. člena tega zakona (predlagatelj). Če je obsojencu oziroma zagovorniku prepis sodbe vročen po pravnomočnosti, začne ta rok teči od zadnje vročitve.
[Opomba TFL: Odločbi US U-I-14/20-9 in U-I-51/17-21 ugotavljata protiustavnost in posegata v način izvrševanja določbe. Začasno ureditev določa 53. člen ZKP-O.]
[Opomba TFL: Odločbi US U-I-14/20-9 in U-I-51/17-21 ugotavljata protiustavnost in posegata v način izvrševanja določbe. Začasno ureditev določa 53. člen ZKP-O.]
(3)
Če je obsojenec na prostosti, vložitev predloga iz prvega odstavka tega člena odloži izvršitev kazni zapora.
(4)
Sodnik zavrže predlog, če je prepozen, nedovoljen ali če so v predlogu navedeni razlogi očitno neutemeljeni, sicer pa odredi, da se raziščejo dejstva in preskrbijo dokazi, na katere se sklicuje predlog, po potrebi pa sme razpisati narok. Če obsojenec na narok ne pride se šteje, da je predlog umaknil.
(5)
Zoper sklep o predlogu iz prvega odstavka tega člena se lahko pritoži predlagatelj in državni tožilec. Pritožba zoper sklep, s katerim se predlog za nadomestno izvršitev kazni zapora zavrže ali zavrne, ki je vložena v korist obsojenca, ki je na prostosti, zadrži izvršitev sklepa. Pritožba zoper sklep, s katerim se predlogu za nadomestno izvršitev kazni zapora ugodi, ki jo v škodo obsojenca, ki je na prostosti, vloži državni tožilec, ne zadrži izvršitve sklepa.
(6)
Določbe prejšnjih odstavkov tega člena se smiselno uporabljajo tudi za odločanje o izvršitvi kazni zaradi kršitve pravil hišnega zapora ali zaradi kršitve obveznosti iz dela v splošno korist in za odločanje o načinu izvrševanja hišnega zapora in dela v splošno korist.
(7)
O odreditvi takojšnjega plačila denarne kazni zaradi zamude s plačilom posameznega obroka odloči s sklepom, o spremembi denarne kazni, ki se ne da niti prisilno izterjati v kazen zapora, pa odloči s sodbo predsednik senata oziroma sodnik posameznik sodišča, ki je na prvi stopnji izreklo denarno kazen.