56. člen
(čas trajanja)
(1)
Stvarno premoženje iz prvega odstavka 54. člena te uredbe se lahko odda v najem za določen čas, v katerem se predvideva, da ga ne potrebuje noben uporabnik, vendar ne za dlje kot pet let.
(2)
Najemno razmerje iz prvega odstavka tega člena se lahko po poteku petih let izjemoma podaljša ponovno za določen čas nadaljnjih petih let, če za to obstajajo utemeljeni razlogi.
(3)
Ne glede na določbo prvega odstavka 54. člena te uredbe ter prvega in drugega odstavka tega člena se nepremično premoženje države in samoupravnih lokalnih skupnosti lahko izjemoma odda v najem za daljši čas v primerih, ko se nepremično premoženje oddaja v najem osebam javnega prava za uresničevanje javnih nalog, ki so določene z zakonom.
(4)
O pravnem poslu iz prejšnjega odstavka tega člena odloča vlada oziroma svet samoupravne lokalne skupnosti.
(5)
Ne glede na določbo prvega odstavka 54. člena te uredbe ter prvega in tretjega odstavka tega člena lahko vlada na predlog upravljavca nepremično premoženje države odda v najem za daljši čas, če gre za nepremično premoženje, ki je strateškega pomena za državo (npr. letališče, pristanišče, železniška infrastruktura, rezervne obrambne ali zaščitne zmogljivosti, mejni prehod …), vendar ne za obdobje daljše od 30 let. Po preteku navedenega obdobja se najemno razmerje lahko izjemoma podaljša, vendar ne za dlje kot za deset let.
(6)
Stvarno premoženje iz drugega odstavka 54. člena te uredbe se lahko odda v najem za obdobje, ki ne sme biti daljše od enega leta.