(1)
Koncesija iz prejšnjega člena se brez javnega razpisa podeli osebi, ki ima v posesti in uporablja objekte vodnjaka za črpanje vode iz vodnega vira za stekleničenje in proizvodnjo pijač.
(2)
Oseba iz prejšnjega odstavka pridobi koncesijo za odvzem podzemne vode za proizvodnjo pijač, in sicer za stekleničenje naravne mineralne vode, če:
-
je tehnično usposobljena in opremljena za stekleničenje naravne mineralne vode,
-
dopusti v okviru razpoložljivih količin podzemne vode iz vodnega vira nemoten odvzem in rabo podzemne vode za izvajanje zdravstvene dejavnosti osebi, ki ima za rabo vode iz vodnega vira za opravljanje zdravstvene dejavnosti vodno pravico, pri čemer največji pretok odvzema za izvajanje zdravstvene dejavnosti ne sme presegati 0,05 l/s, letni povprečni pretok podzemne vode tega odvzema ne sme presegati 0,04 l/s in letna količina tega odvzema ne sme presegati 1.200 m3,
-
zagotovi, da instalirani pretok vode skozi naprave za rabo podzemne vode ne presega največjega odvzema, določenega v prejšnjem členu, in
-
zagotovi tak režim odvzema podzemne vode, da letna količina odvzete podzemne vode in največji odvzem v litrih na sekundo ne presegata vrednosti iz prejšnjega člena.
(3)
Naravna mineralna voda iz prejšnjega odstavka je voda v skladu s predpisom, ki ureja naravne mineralne vode, izvirske vode in namizne vode.
(4)
Oseba iz prvega odstavka tega člena mora začeti z izvajanjem koncesije najpozneje 5 let po izdaji odločbe o določitvi koncesionarja. Če ne namerava izkoriščati podzemne vode ali če ne podpiše koncesijske pogodbe v roku iz odločbe o določitvi koncesionarja, se koncesija za odvzem podzemne vode iz vodnega vira podeli na podlagi javnega razpisa.