3. člen
(pridelki)
Izrazi uporabljeni v tem pravilniku imajo naslednji pomen:
1.
Pridelki so grozdje, grozdni mošt, vinski mošt, novo vino, ki še vre, vino, delno prevreti mošt iz sušenega grozdja, mistela, zgoščen grozdni mošt, rektificiran zgoščen grozdni mošt, grozdni sok in zgoščen grozdni sok. Vsi pridelki morajo biti vpisani v register pridelovalcev grozdja in vina (v nadaljnjem besedilu: register).
2.
Grozdje je sadež vinske trte, pridelan na absolutnih vinogradniških legah iz priporočenih in dovoljenih sort vinske trte za določeno pridelovalno območje (v nadaljnjem besedilu: vinorodno območje), ki dosega predpisano sladkorno stopnjo ter ostale predpisane parametre in se uporablja za pridelavo grozdnega mošta in vina. Za pridelavo v vino se uporablja zrelo ali rahlo posušeno grozdje, ki se lahko drozga ali stisne z običajno kletarsko opremo, pri čemer lahko spontano poteče alkoholno vrenje.
Grozdje pridelano v Republiki Sloveniji, ki je namenjeno za pridelavo vina, mora izpolnjevati naslednje pogoje:
-
biti mora pridelano znotraj vinorodnega območja iz sort žlahtne vinske trte;
-
biti mora ustreznega zdravstvenega stanja, kar pomeni, da je najmanj 50% zdravega grozdja;
-
biti mora enakomerno dozorelo, v primeru prisotnosti nedozorelih grozdov, se le-ti ne smejo pridelati v vino;
-
biti mora brez primesi organskega ali anorganskega porekla, kar pa ne velja za morebiten dodatek sredstev za žveplanje;
-
biti mora potrgano v skladu s predpisom, ki ureja kontrolo kakovosti grozdja v času trgatve.
Količina pridelka ne sme presegati za posamezno kakovostno stopnjo predpisanih največjih pridelkov vina v litrih na hektar površine zasajene z vinsko trto (v nadaljnjem besedilu: hektarskih pridelkov).
Sladkorna stopnja grozdja ob trgatvi mora dosegati minimalno predpisano sladkorno stopnjo za posamezno vinorodno območje, ki omogoča predelavo v vino.
Za preračunavanje sladkornih stopenj oziroma koncentracij naravnega alkohola se uporablja korelacijska tabela med gostoto mošta (v g/cm3), relativno gostoto, sladkorno stopnjo mošta (v (Oe in v g/l),% saharoze (v m/m) in alkoholom v vinu (v vol.%), ki je kot Priloga I sestavni del tega pravilnika.
Od zadnje uporabe sredstev za varstvo rastlin pred boleznimi in škodljivci mora preteči najmanj toliko časa, kot ga predpisuje proizvajalec sredstva za karenčno obdobje.
Po drozganju oziroma stiskanju grozdja lahko spontano poteče alkoholno vrenje.
3.
Grozdni mošt je tekoč pridelek, katerega volumenski delež dejanskega alkohola je največ 1% in je pridobljen iz grozdja brez ali s pomočjo fizikalnih postopkov.
4.
Delno prevret grozdni mošt (v nadaljnjem besedilu: vinski mošt) je tekoč pridelek, katerega volumenski delež dejanskega alkohola je najmanj 1% in največ 3/5 skupnega alkohola.
Za vinski mošt se ne šteje vrhunsko vino z zaščitenim geografskim poreklom posebnih kakovosti in njemu enakovredno vino, ki ni pridelano v Republiki Sloveniji, katerega volumenski delež dejanskega alkohola je več kot 4,5%, vendar manj kot 3/5 skupnega alkohola.
5.
Novo vino, ki še vre, je pridelek, kjer alkoholno vrenje še ni zaključeno in vino še ni oddeljeno od droži in katerega volumenski delež dejanskega alkohola je več kot 3/5 skupnega alkohola.
6.
Vino je pridelek, pridobljen s popolnim ali delnim alkoholnim vrenjem drozge ali mošta, pridelanega iz grozdja žlahtne vinske trte.
7.
Delno prevret grozdni mošt iz sušenega grozdja je tekoč pridelek, pridobljen z delnim alkoholnim vrenjem iz sušenega grozdja, katerega koncentracija reducirajočih sladkorjev pred alkoholnim vrenjem je najmanj 272 g/l in katerega volumenski delež naravnega in dejanskega alkohola je najmanj 8%.
Mošt iz prejšnjega odstavka se sme uporabljati le za pridelavo posebnih vin, razen naravnih sladkih vin, znotraj vinorodnega območja pridelave grozdja.
8.
Sveži grozdni mošt, ki mu je bilo vrenje ustavljeno z dodatkom alkohola (v nadaljnjem besedilu: mistela) je pridelek z volumenskim deležem dejanskega alkohola najmanj 12% in največ 15%. Mistelo pridobimo tako, da se neprevretemu grozdnemu moštu, ki ima volumenski delež naravnega alkohola najmanj 8,5% in je pridelan izključno iz priporočenih in dovoljenih sort, doda:
-
nevtralni alkohol, ki ima poreklo iz vinske trte in ima volumenski delež dejanskega alkohola najmanj 95% ali
-
vinski destilat, ki ima volumenski delež dejanskega alkohola najmanj 52% in največ 80%.
9.
Zgoščen grozdni mošt (v nadaljnjem besedilu: ZGM) je nekarameliziran pridelek iz grozdnega mošta, pridobljen z delno dehidracijo grozdnega mošta z vakuumom ali z zmrzovanjem vode v moštu, vendar brez uporabe neposrednega segrevanja. ZGM ima masni delež sladkorja, določen z refraktometrom pri temperaturi 20 (C, več kot 50,9%. Volumenski delež dejanskega alkohola je lahko največ 1%.
Grozdni mošt, iz katerega se pridobiva ZGM, mora imeti volumenski delež naravnega alkohola najmanj 6,3%, razen za območje vinorodne dežele Primorske najmanj 8,5%.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka ima lahko grozdni mošt, ki ni pridelan v Republiki Sloveniji, iz katerega se pridobiva ZGM nižji volumenski delež naravnega alkohola, če je ta v skladu s predpisom države pridelovalke, vendar v nobenem primeru manj kot 5%.
ZGM se uporablja za:
-
pridelavo penečih vin,
-
pridelavo mešanih pijač, ki vsebujejo določen delež vina,
-
povečanje volumenskega deleža naravnega alkohola ali dosladkanje (v nadaljnjem besedilu: obogatitev) pri vinu, razen pri vrhunskem vinu,
-
slajenje vina in
-
pridelavo grozdnega soka.
ZGM, ki je pridobljen izključno iz grozdnega mošta določenega vinorodnega območja v Republiki Sloveniji, ki je manjše ali enako vinorodnemu okolišu, se imenuje zgoščen grozdni mošt z zaščitenim geografskim poreklom (v nadaljnjem besedilu: ZGM ZGP) . Zgoščevanje grozdnega mošta za namene pridelave ZGM ZGP mora potekati znotraj vinorodnega okoliša v Republiki Sloveniji, izjemoma pa lahko minister pristojen za kmetijstvo (v nadaljnjem besedilu: minister) na podlagi vloge pridelovalca grozdja ali vina za določeno količino grozdnega mošta dovoli zgoščevanje izven vinorodnega okoliša.
10.
Rektificiran zgoščen grozdni mošt (v nadaljnjem besedilu: RTK) je tekoč nekarameliziran pridelek, kateremu so izločene vse sestavine mošta, razen sladkorja. Pridobljen je brez uporabe neposrednega segrevanja in razkisan z metodo razkisa, ki je predpisana s tem pravilnikom. Masni delež sladkorja v RTK, določen z refraktometrom pri temperaturi 20 (C, mora biti najmanj 61,7%.
RTK mora izpolnjevati naslednje pogoje:
-
volumenski delež dejanskega alkohola mora biti manjši kot 1%;
-
pH vrednost mora biti manjša kot 5 pri sladkorni stopnji 239,2 g/l;
-
optična gostota (merjena pri 425 nm, debelina kivete 10 mm) mora biti manjša od 0,1 pri sladkorni stopnji 239,2 g/l;
-
indeks Folin-Ciocalteu mora biti manjši kot 6,00 pri sladkorni stopnji 239,2 g/l;
-
koncentracija saharoze mora biti pod mejo zaznavnosti;
-
koncentracija skupnih kislin (izražena v miliekvivalentih na kilogram skupnih sladkorjev) mora biti manjša kot 15 mekv/kg skupnih sladkorjev;
-
koncentracija skupnega žveplovega dioksida mora biti manjša kot 25 mg/kg skupnih sladkorjev;
-
koncentracija skupnih kationov mora biti manjša kot 8 mekv/kg skupnih sladkorjev;
-
specifična elektrolitska prevodnost pri sladkorni stopnji 239,2 g/l in pri temperaturi 20 (C mora biti manjša kot 120 µS/cm;
-
koncentracija HMF mora biti manjša kot 25 mg/kg skupnih sladkorjev;
-
koncentracija mezoinozitola mora biti v sledovih.
11.
Grozdni sok je nefermentiran tekoč pridelek, ki je primeren za prehrano ljudi in je pridobljen:
-
iz svežega grozdja,
-
iz grozdnega mošta,
-
z razredčevanjem iz ZGM ali
-
z razredčevanjem iz zgoščenega grozdnega soka.
Volumenski delež dejanskega alkohola v grozdnem soku je lahko največ 1%.
12.
Zgoščeni grozdni sok je nekarameliziran pridelek, ki je pridobljen z delno dehidracijo grozdnega soka, brez uporabe neposrednega segrevanja. Masni delež sladkorja v zgoščenem grozdnem soku, določen z refraktometrom pri temperaturi 20 (C, je več kot 50,9%.
Volumenski delež dejanskega alkohola v zgoščenem grozdnem soku je lahko največ 1%.