10. člen
(enološki postopki in sredstva, ki so dovoljeni pri pridelavi vinskega mošta in vina)
(1)
Pri pridelavi vinskega mošta in vina so dovoljeni naslednji enološki postopki in sredstva:
1.
zračenje ali prepihavanje s pomočjo plina argona ali dušika;
2.
uporaba svežih, zdravih, nerazredčenih vinskih droži iz vinifikacije suhih vin pri suhih vinih največ do 5% na celotno količino vina;
3.
obdelava s toploto;
4.
centrifugiranje in filtracija z ali brez uporabe inertnega filtracijskega sredstva, pod pogojem, da v pridelkih ne ostajajo nezaželeni ostanki inertnega filtracijskega sredstva;
5.
uporaba CO(2) oziroma argona oziroma dušika, z namenom ustvarjanja inertne atmosfere in zaščite pridelka pred oksidacijo;
6.
dodatek CO(2) v skladu s predpisanimi pogoji za posamezne vrste vina (mirna, peneča, biser, gazirana, likerska);
7.
uporaba SO(2), kalijevega metabisulfita (K(2)S(2)O(5)) in žveplove (IV) kisline (H(2)SO(3)) največ do take količine, da je koncentracija skupnega in prostega SO(2) v vinu v skladu s predpisanimi omejitvami za posamezne kakovostne razrede vin v Prilogi II tega pravilnika;
8.
dodatek sorbinske kisline ali kalijevega sorbata;
9.
dodatek L – askorbinske kisline;
10.
dodatek citronske kisline za stabilizacijo vina;
11.
uporaba vinske kisline za dokisanje;
12.
za kemijski razkis je dovoljena uporaba enega ali več sredstev:
-
nevtralni kalijev tartrat,
-
kalijev dikarbonat ali kalijev hidrogen karbonat,
-
kalcijev karbonat, ki lahko vsebuje majhne količine dvojne kalcijeve soli L (+) vinske in L (-) jabolčne kisline,
-
kalcijev tartrat,
-
homogeni pripravek vinske kisline in kalcijevega karbonata v ekvivalentnih deležih v obliki drobnega prahu;
13.
bistrenje in čiščenje ali lepšanje z uporabo enega ali več naslednjih enoloških sredstev:
-
želatina primerna za prehranske namene,
-
ribji mehur,
-
kazein in kalijev kazeinat (posneto mleko),
-
jajčni beljak,
-
bentonit in kaolin,
-
silicijev dioksid kot gel ali koloidna raztopina,
-
encimski preparat beta-glukanaze le v primeru, da opravljen test na prisotnost beta-glukana kaže pozitiven rezultat;
14.
dodatek tanina;
15.
uporaba aktivnega oglja v vinskih moštih in vinih je dovoljena največ do 100 g/hl, razen za rdeče vinske mošte rdečih sort in rdeča vina;
16.
dodatek metavinske kisline;
17.
uporaba gumiarabike, največ do 200 mg/l;
18.
uporaba ustrezne oblike čistega parafina za preprečevanje oksidacije mirnega vina v posodah, ki imajo volumen večji kot 20 l;
19.
dodatek kalijevega hidrogentartrata in kalcijevega tartrata do 1 g/l za pospešitev izločanja tartratov in uporaba DL vinske kisline ali njene nevtralne kalijeve soli v kombinaciji s hlajenjem za izločitev prekomernega kalcija;
20.
uporaba bakrovega sulfata za odstranitev napak v vonju, vendar največ 1 g/hl;
21.
uporaba preparata celičnih sten kvasovk, največ do 40 g/hl;
22.
uporaba PVPP (polivinilpolipirolidon), največ do 80 g/hl;
23.
uporaba mlečnokislinskih bakterij;
24.
dodatek kisika (aeracija, mikro in makro oksidacija);
25.
dodatek lizocima v količini, da celotna vsebnost v vinu ne presega 500 mg/l;
26.
modro čiščenje:
-
obdelava s kalijevim ferocianidom je dovoljena za bele vinske mošte, ki jih damo neposredno v promet in za bela, rdeča in rose vina in
-
obdelava s kalcijevim fitatom je dovoljena za rdeča vina.
(2)
Enološki postopek modrega čiščenja iz zadnje točke prejšnjega odstavka lahko opravi le ustrezno usposobljena oseba z najmanj višjo izobrazbo kemijske, živilsko tehnološke, farmacevtske ali kmetijske smeri po vsakokratnem predhodnem dovoljenju pooblaščene organizacije za ocenjevanje mošta, vina in drugih proizvodov iz grozdja in vina, ki je imenovana v skladu s predpisom, ki ureja postopek in način ocenjevanja mošta, vina in drugih proizvodov iz grozdja in vina (v nadaljnjem besedilu: pooblaščena organizacija za ocenjevanje vina), za točno določeno količino vina. Po opravljenem modrem čiščenju v vinu ne smejo ostati ostanki sledi sredstev modrega čiščenja, kar mora pooblaščena organizacija za ocenjevanje vina na stroške pridelovalca tudi preveriti.