Pravilnik o pogojih, ki jih mora izpolnjevati grozdje za predelavo v vino, o dovoljenih tehnoloških postopkih in enoloških sredstvih za pridelavo vina in o pogojih glede kakovosti vina, mošta in drugih proizvodov v prometu

Ne glede na določbe 11. člena tega pravilnika, ki dovoljuje obogatitev vin, je obogatitev osnovnega vina prepovedana.

Ne glede na določbe prejšnjega odstavka je v letih z izjemno neugodnimi klimatskimi pogoji, razen za vinorodno deželo Primorsko, dovoljena obogatitev osnovnega vina za predelavo v peneče vino, ki ne dosega zahtevanega minimalnega volumenskega deleža naravnega alkohola za posamezno kakovostno stopnjo za posamezno vinorodno območje, vendar ima volumenski delež dejanskega alkohola vsaj 8,5%. V tem primeru je dovoljeno povečanje volumenskega deleža naravnega alkohola največ za 2,5%.

Prepovedano je slajenje osnovnega vina samega in slajenje sestavin osnovnega vina.

Dodatek vrelnega likerja oziroma sladilnega likerja se ne šteje za obogatitev in ne za slajenje.

Uporaba plina CO(2), v postopku prepihovanja s protitlakom, je dovoljena ob nadzoru, če se s tem postopkom ne poveča koncentracija CO(2) v penečem vinu.

Poleg splošnih enoloških postopkov navedenih v 9. in 10. členu tega pravilnika je pri pridelavi penečih vin dovoljena tudi uporaba imobiliziranih kvasovk. Pri pridelavi penečih vin z vrenjem v steklenicah, kjer se kvasna usedlina oddeli z degoržiranjem, se dovoli dodatek kalcijevega-alginata ali dodatek kalijevega-alginata. Osnovnemu vinu se za vzpodbuditev rasti kvasovk pri sekundarnem vrenju lahko doda amonijeve soli. Kot hranilna sol se doda diamonijev fosfat največ do 0,3 g/l ali amonijev sulfat največ do 0,3 g/l, kot faktor za rast se doda tiamin v obliki tiamin hidroklorida največ do 60 mg/hl.

Poleg kemijskega razkisa in dokisanja, ki sta dovoljena pri pridelavi vin, ki predstavljajo osnovno vino, je dovoljen popravek kisline tudi v osnovnem vinu. Dodatek kisline, izražene kot vinska kislina, je dovoljen največ do 1,5 g/l ali do 2,5 g/l v letih s posebno neugodnimi klimatskimi pogoji, ob pogoju, da je naravno prisotna koncentracija skupnih kislin, izražena kot vinska kislina, najmanj 3 g/l. Dokisanje in razkis istega osnovnega vina se medsebojno izključujeta.

Koncentracija skupnega žveplovega dioksida, SO(2) v posameznih kakovostnih razredih penečih vin ne sme preseči vrednosti iz Priloge VI, ki je sestavni del tega pravilnika.

Volumenski delež dejanskega alkohola penečega vina vključno z alkoholom, ki ga vsebuje morebiten dodatek sladilnega likerja, mora dosegati vrednosti iz Priloge V tega pravilnika.