Statut Odvetniške zbornice Slovenije določi dejanja, ki pomenijo kršitev dolžnosti pri opravljanju odvetniškega poklica, ter dejanja, ki pomenijo kršitev vestnega opravljanja dela in prakse v odvetniški pisarni.
1.
Lažje disciplinske kršitve so:
-
neprimerno ali žaljivo obnašanje ali izražanje do strank ali drugih oseb, državnih organov in pravnih oseb pri opravljanju odvetniškega poklica, dela ali prakse, zaradi katerega je bil okrnjen ugled odvetništva;
-
opustitev obvestila odvetniški zbornici o preselitvi sedeža ali odvetniške pisarne;
-
opustitev dolžnosti o uporabi službenega oblačila pri opravljanju odvetniškega poklica;
-
vzpostavitev stika s stranko, ki jo zastopa drug odvetnik, brez njegovega privoljenja;
-
opustitev plačila izdatkov in nagrade odvetniku za nadomeščanje;
-
ukvarjanje s posli in dejavnostmi, nezdružljivimi s častjo in neodvisnostjo odvetnika pri njegovem poklicnem delu in zunaj njega;
-
nevestno ali neredno opravljanje odvetniške prakse;
-
nevestno ravnanje pri nadomeščanju odvetnika;
-
opravljanje del v nasprotju z navodili odvetnika med opravljanjem odvetniške kandidature ali odvetniškega pripravništva;
-
informiranje javnosti o opravljanju odvetniške dejavnosti v nasprotju z 21. in 21.a členom tega zakona;
-
nevestno, nepravočasno ali malomarno opravljanje odvetniškega poklica, ki ni v skladu s pravili stroke;
-
kršitev dolžnosti varovanja poklicne tajnosti;
-
sodelovanje z pravnimi ali fizičnimi osebami z namenom informiranja javnosti o opravljanju odvetniške dejavnosti v nasprotju z 21. in 21.a členom tega zakona;
-
nevestno, nepravočasno ali malomarno zastopanje stranke;
-
kršitev dolžnosti o izdaji obračuna o prejetih in izplačanih denarnih sredstvih ali nevestno vodenje finančnega poslovanja za stranko;
-
kršitev dolžnosti o izročitvi dokazil o prometu strankinih denarnih sredstev, ki jih upravlja ali jih je upravljal odvetnik na zahtevo stranke;
-
povzročitev nepotrebnih stroškov za stranko iz malomarnosti.
2.
Hujše disciplinske kršitve so:
-
storitev dejanja, ki ima zakonske znake kaznivega dejanja, storjenega pri opravljanju odvetniškega poklica;
-
storitev najmanj treh lažjih disciplinskih kršitev v obdobju petih let;
-
organiziranje poslovanja, ki onemogoča ohranitev tajnosti listin in predmetov;
-
zastopanje stranke, ki bi ji moral po zakonu odkloniti zastopanje;
-
odpoved zastopanja stranke v zanjo neprimernem času ali okoliščinah;
-
višje zaračunavanje odvetniške nagrade brez predhodnega pisnega dogovora;
-
obračunavanje plačila odvetniških storitev v nasprotju z določili zakona, ki ureja odvetniško tarifo;
-
neupravičeno zadrževanje denarnih sredstev, prejetih za stranko;
-
neutemeljeno zadržanje strankinih listin ali izročitev prepisov listin po prekinitvi pooblastilnega razmerja;
-
neupravičena odklonitev zagovarjanja ali zastopanje stranke po uradni dolžnosti ali v primeru izvajanja storitev brezplačne pravne pomoči, kadar odvetnika ali odvetniško družbo v skladu z zakonom postavi ali dodeli sodišče s seznama odvetnikov iz 5. člena tega zakona;
-
opravljanje odvetniškega poklica ali prakse med začasno prepovedjo opravljanja odvetniškega poklica ali prakse;
-
opravljanje dejavnosti ali funkcij, nezdružljivih z opravljanjem odvetniškega poklica;
-
ustanovitev odvetniške družbe ali podružnice odvetniške družbe v nasprotju z določbami tega zakona;
-
opravljanje odvetniške prakse v nasprotju z določbami tega zakona o opravljanju odvetniške kandidature ali pripravništva;
-
opravljanje odvetniškega poklica samostojno in v svojem imenu, v času opravljanja odvetniške kandidature ali odvetniškega pripravništva.
Naloga Odvetniške zbornice Slovenije, njenih disciplinskih organov in organov za ugotavljanje kršitev Kodeksa odvetniške poklicne etike je, da zagotovijo učinkovito, nepristransko in pregledno uveljavljanje odgovornosti njenih članov za disciplinske in etične kršitve.
Odvetniška zbornica Slovenije na svojih spletnih straneh za posamezno leto javno objavlja in najmanj vsake tri mesece posodablja z novimi podatki:
-
poimensko sestavo disciplinskih organov in organov, pristojnih za presojo kršitev Kodeksa odvetniške poklicne etike;
-
glede disciplinskih postopkov in postopkov zaradi kršitve Kodeksa odvetniške poklicne etike število prejetih pobud oziroma zahtev, število postopkov, število izrečenih ukrepov oziroma sprejetih mnenj, število zastaranih postopkov ter vrsto izrečenih ukrepov;
-
izrečene pravnomočne disciplinske ukrepe skupaj z obrazložitvijo za obdobje dveh let po izrečenem ukrepu brez objave osebnih in drugih varovanih podatkov;
-
mnenja organov, pristojnih za odločanje o kršitvah Kodeksa odvetniške poklicne etike, brez objave osebnih in drugih varovanih podatkov.
