Uredba o državnem lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Pluska–Ponikve

Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja za ureditve, načrtovane s to uredbo, mora vsebovati načrt krajinske arhitekture. Načrt mora vsebovati predvsem oblikovalske rešitve v zvezi s preoblikovanjem reliefa, rešitve v zvezi z urejanjem in ozelenjevanjem brežin vkopov in nasipov ter preostalih prostih površin v obcestnem prostoru, še posebej priključka, spremljajočih objektov Dul in Grm, ter rešitve v zvezi z urejanjem in oblikovanjem vodotokov in protihrupnih ter varovalnih ograj. Pri izdelavi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja za ureditve, načrtovane to uredbo, se upoštevajo naslednji pogoji za arhitekturno in krajinsko oblikovanje:

Območje avtocestnega priključka se arhitekturno in krajinsko oblikuje tako, da se blažijo učinki tehničnih značilnosti posega in da objekti niso vidno moteči na bivalnem območju. Notranjost ramp na priključkih se reliefno oblikuje z zvezno speljavo brežin, pri čemer se uporabi nenosilni material za nasipanje depresij med nasipi. S saditvijo rastlin se območje priključka vizualno strukturira ob upoštevanju obstoječega krajinskega vzorca na stičnem območju.

Pri posegih v obcestni prostor in urejanju obcestnega prostora se upoštevajo naslednji pogoji za oblikovanje reliefa:

Pri odstranitvah obstoječe in zasaditvah nove vegetacije se upošteva naslednje: vegetacija se odstrani samo tam, kjer je to nujno potrebno. Z zasaditvami se utrjujejo tla in zagotavlja vpetost ureditve v prostor, oblikuje vozniku prijeten in pregleden obcestni prostor, razgledi ter zakrivanje vidno motečih posegov pogledom iz Trebnjega in drugih naselij ob trasi. Zasaditve morajo temeljiti na obstoječem krajinskem vzorcu, vrstni sestavi in v prostoru značilnih oblikah vegetacije (gozdni sestoji in gozdni robovi, obvodna vegetacija, travinje). Brežine vkopov in nasipov se čim bolj zatravijo in zasadijo s skupinami lesnatih rastlin, ki se sadijo predvsem na območju oblikovanja gozdnih robov in ob armiranih nasipih. Na območjih, kjer trasa prečka gozdne površine, se vkopne brežine nad prvo bermo, brežine nasipov pa pod prvo bermo pogozdijo, poleg zasaditev pa tudi zasejejo z mešanico travnega semena in semena drevnine. Na območjih skalnih žepov in ponekod na novem gozdnem robu ter na brežinah se točkovno zasadijo manjše skupine drevnine kot inicialna zarast. Na območju priključka se obcestni prostor v pretežnem delu zatravi, nova zasaditev pa se prilagodi krajinskemu vzorci na obrobju posegov. Utrditve brežin vkopov in nasipov se izvajajo z gradbenimi elementi in biološkoinženirskimi ukrepi, kot so popleti, rastna pulpa, biotorkret in dodajanje semena drevnine v travno mešanico zaradi čim hitrejše ozelenitve brežin in pogozditve tistih, ki so na območju gozdov. Brežine ob portalih predora Leščevje se zasadijo z avtohtonimi vrstami kot gozdni rob na stiku z ohranjenim gozdom, pri čemer naj se tik ob portalu sadijo izključno grmovne vrste. Brežine reke Temenice se na območjih regulacije zasadijo s hidrofilno vegetacijo. Protihrupne ograje in protihrupni nasipi se na zunanji in notranji strani smiselno obsadijo z grmovno in drevesno vegetacijo. Vse zasaditve morajo biti v skladu z načrtom krajinske arhitekture in z ugotovitvami projektantskega nadzora, ki mora biti zagotovljen med gradnjo na celotnem odseku.

Pri urejanju vodotokov se regulacije, prestavitve in ureditve vodotokov izvedejo sonaravno, s povzemanjem oblik naravnih vodotokov in zasaditvijo avtohtone obvodne vegetacije.

Pri rekultivaciji se vsi odseki deviacij obstoječih lokalnih cest in poti oblikujejo v skladu z obstoječim stanjem. Vsi odseki obstoječih cest in poti oziroma drugih rab, ki po izvedbi ureditev, načrtovanih s to uredbo, ostanejo brez funkcije, se rekultivirajo v skladu z rabo sosednjih zemljišč (kmetijska zemljišča, vegetacijski sestoji).