Za 306.a členom se dodajo novi 306.b člen, 306.c člen, 306.č člen, 306.d člen, 306.e člen, 306.f člen, 306.g člen, 306.h člen, 306.i člen, 306.j člen, 306.k člen in 306.l člen, ki se glasijo:
"306.b člen
(Izvajanje pokojninskega načrta kolektivnega zavarovanja, s strani izvajalca pokojninskega načrta druge države članice)
(1)
Po prejemu prošnje iz tretjega odstavka prejšnjega člena s strani pristojnega organa v eni od držav članic, minister, pristojen za delo, v roku dveh mesecev ta organ seznani z določbami tega zakona, ki urejajo kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje, razen določb, ki se nanašajo na naložbeno politiko.
(2)
Izvajalec pokojninskega načrta iz druge države članice sme začeti opravljati posle na ozemlju Republike Slovenije, ko ga pristojni organ matične države članice seznani z določbami iz prejšnjega odstavka. V kolikor ga pristojni organ matične države članice ne seznani v petih mesecih od prejema prošnje, lahko izvajalec prične z opravljanjem dejavnosti brez odobritve.
(3)
Nadzor nad izvajanjem dejavnosti izvajalca pokojninskega načrta iz druge države članice na ozemlju Republike Slovenije opravljajo pristojni organi iz 377. člena tega zakona. Ob odkritju nepravilnosti pri poslovanju tujega izvajalca pokojninskega načrta na območju Republike Slovenije, pristojni nadzorni organi iz 377. člena tega zakona o tem nemudoma obvestijo pristojni organ matične države članice.
(4)
Če pristojni organ matične države članice ne zagotovi odprave kršitev ali sprejme nezadostne ukrepe za njihovo odpravo, lahko pristojni nadzorni organ iz 377. člena tega zakona po predhodni obvestitvi pristojnega organa matične države članice sprejme ustrezne ukrepe za odpravo kršitev.
Izvajalec pokojninskega načrta mora skrbeti, da je upravljanje s premoženjem skladno z načeli preudarnosti, predvsem da:
-
se sredstva nalagajo v največjo in izključno korist zavarovancev,
-
se sredstva upravljajo v skladu s pričakovanimi ekonomskimi gibanji in dovoljenim odstopanjem od razporeditve naložb, opredeljene v izjavi iz 298.a člena tega zakona,
-
so naložbe, glede na opredeljeno naložbeno politiko, primerno razpršene, in sicer tako znotraj posameznih naložbenih razredov kot med njimi,
-
se z vrstami in strukturo naložb zagotavlja najbolj ugodno možno razmerje med donosnostjo in tveganjem, ob upoštevanju likvidnosti,
-
se posamezne naložbe presojajo glede na doprinos k tveganju v dobro razpršenem premoženju, in ne samostojno,
-
so sredstva v upravljanju po vrstah in strukturi skladna z dospelostmi pričakovanih bodočih obveznosti,
-
so je valutna sestava sredstev v upravljanju skladna z valutno sestavo pričakovanih bodočih obveznosti,
-
se pri razporeditvi sredstev s pomočjo metod obvladovanja tveganja iz 306.i člena tega zakona oceni in pretehta vpliv novih naložb na celotno premoženje pokojninskega načrta, predvsem z vidika razmerja med donosnostjo in tveganjem,
-
se preudarno omejuje pretirano izpostavljenost celotnih naložb do posamezne vrste naložb, posameznega izdajatelja in posamezne skupine izdajateljev.
306.č člen
(Največje dopustne izpostavljenosti po vrstah naložb)
Celotno premoženje je dovoljeno skupaj naložiti:
-
do 70% v delnice in podjetniške obveznice, s katerimi se trguje na organiziranih trgih,
-
do 30% v naložbe, s katerimi se ne trguje na organiziranih trgih,
-
do 30% v sredstva, nominirana v drugih valutah kot v tolarju (euro).
306.d člen
(Največje dopustne izpostavljenosti do posameznih in določenih oseb)
(1)
Glede največjih dopustnih izpostavljenosti do posameznih in določenih oseb, vključno z delodajalcem, izvajalcem in upravljavcem, se uporabljajo določbe zakona, ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje.
(2)
V primeru povezanih oseb, opredeljenih v zakonu, ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje, se uporabljajo dvakratne največje dopustne izpostavljenosti iz prejšnjega odstavka.
(3)
Pri ugotavljanju izpostavljenosti do posameznih in določenih oseb, s katerimi vrednostnimi papirji se ne trguje na organiziranem trgu, znaša največja dopustna izpostavljenost polovico izpostavljenosti iz prvega in drugega odstavka tega člena.
(4)
V primeru, da je delodajalcev več, je potrebno naložbe v njihove vrednostne papirje preudarno razpršiti.
Izvajalec pokojninskega načrta mora za račun sklada, ki ga upravlja, skleniti pogodbo o opravljanju skrbniških storitev, v skladu z zakonom, ki ureja investicijske sklade in družbe o upravljanju.
306.f člen
(Ločitev premoženja pokojninskega sklada)
(1)
Premoženje pokojninskega sklada mora biti ločeno od premoženja ustanovitelja in upravljavca pokojninskega sklada na način, določen v členih od 306.g do 306.k tega zakona.
(2)
Na premoženje pokojninskega sklada je dovoljena izvršba samo za zavarovanje oziroma poplačilo terjatev zavarovanca prostovoljnega dodatnega zavarovanja na podlagi sklenjene pogodbe o prostovoljnem dodatnem zavarovanju.
(1)
Upravljavec pokojninskega sklada mora s Klirinško depotno družbo skleniti pogodbo, na podlagi katere postane član Klirinško depotne družbe in ima v zvezi z vrednostnimi papirji, s katerimi se trguje na organiziranem trgu, in vrednostnimi papirji, s katerimi se ne trguje na organiziranem trgu, če so bili slednji izdani v nematerialni obliki, naslednje pravice:
-
neposredni vpogled v stanje vrednostnih papirjev na računu pokojninskega sklada, ki ga upravlja;
-
neposredno izpolnjevanje obveznosti prenosa vrednostnih papirjev, nastalih na podlagi poslov, ki jih je za račun pokojninskega sklada sklenil upravljavec pokojninskega sklada oziroma po njegovem pooblastilu borzno posredniška družba.
(2)
Če upravljavec pokojninskega sklada upravlja več pokojninskih skladov, mora zagotoviti, da Klirinško depotna družba za vsakega od teh pokojninskih skladov odpre poseben račun, na katerem se ločeno vodijo stanja vrednostnih papirjev iz prvega odstavka tega člena za vsak pokojninski sklad.
(3)
V zvezi z vrednostnimi papirji, s katerimi se ne trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev in so bili izdani kot pisne listine, mora upravljavec pokojninskega sklada s pogodbo, ki jo sklene z banko, ki je pridobila dovoljenje za opravljanje poslov hrambe vrednostnih papirjev, ki niso bili javno ponujeni, pooblastiti le-to za opravljanje vseh poslov v zvezi s hrambo teh vrednostnih papirjev za račun posameznega pokojninskega sklada, ki ga upravlja.
(4)
Klirinško depotna družba mora ustanovitelju pokojninskega sklada in nadzornemu organu po tem zakonu, na njihovo zahtevo, posredovati podatke o stanju vrednostnih papirjev na računu pokojninskega sklada ter jim omogočiti pregled tega stanja.
306.h člen
(Poseben denarni račun pokojninskega sklada)
Upravljavec pokojninskega sklada mora pri banki oziroma organizaciji, ki opravlja plačilni promet, za vsak pokojninski sklad, ki ga upravlja, odpreti poseben denarni račun pokojninskega sklada, preko katerega sprejema vplačila in opravlja izplačila iz poslov v zvezi s premoženjem pokojninskega sklada, in vodi denarna sredstva pokojninskega sklada.
306.i člen
(Obvladovanje tveganja pokojninskega sklada)
(1)
Za ugotavljanje, merjenje in obvladovanje tveganj iz naložb, se smiselno uporabljajo določbe o obvladovanju tveganj iz naložb, opredeljene v predpisih o investicijskih skladih in družbah za upravljanje.
(2)
Agencija s sklepom določi način za uskladitev s prvim odstavkom tega člena.
Za določanje lastnega kapitala izvajalca pokojninskega načrta se smiselno uporabljajo določbe o lastnem kapitalu zakona, ki ureja bančništvo oziroma zavarovalništvo.
(1)
Izvajalec pokojninskega načrta mora glede na velikost sredstev v upravljanju razpolagati z ustreznim dodatnim kapitalom.
(2)
Za določanje dodatnega lastnega kapitala izvajalca pokojninskega načrta, se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja investicijske sklade.
(3)
Agencija s sklepom predpiše način izračuna in postavke dodatnega lastnega kapitala, ki izhaja iz obveznosti zajamčene donosnosti iz 298. člena tega zakona v višini, kot jo prevzema izvajalec pokojninskega načrta po pokojninskem načrtu.
(4)
Če izvajalec pokojninskega načrta po pokojninskem načrtu prevzema obveznosti iz 364. ali 365. člena tega zakona oziroma izplačuje pokojninske rente, mora v ta namen stalno razpolagati z dodatnim lastnim kapitalom, ki presega tehnične rezervacije in po vsoti odgovarja vrstam tveganja.
(5)
Agencija za zavarovalni nadzor s sklepom predpiše način izračuna in postavke dodatnega lastnega kapitala iz prejšnjega odstavka.
(1)
Če je izvajalec pokojninskega načrta pokojninska družba ali zavarovalnica iz 306. člena, se uporablja določba 318. člena tega zakona.
(2)
Če izvajalec pokojninskega načrta iz prejšnjega odstavka izračunava odkupno vrednost iz 320. člena tega zakona z uporabo enot premoženja kritnega sklada, se uporabljajo določbe 319., 320. in 322. člena tega zakona.
(3)
Če izvajalec pokojninskega načrta iz prvega odstavka tega člena izračunava odkupno vrednost iz 320. člena tega zakona na podlagi sorazmernega deleža zavarovanca v donosu kritnega sklada, se smiselno uporabljajo določbe 319., 320. in 322. člena tega zakona.
(4)
Pokojninska družba ali zavarovalnica v pokojninskem načrtu določi, ali bo upravljala kritni sklad v skladu z drugim ali tretjim odstavkom tega člena.".