(1)
Obveznost za obračun okoljske dajatve nastane, ko so:
-
gume, proizvedene v RS, prvič dane v promet v RS ali prvič dane v uporabo v RS, če je njihov proizvajalec tudi njihov končni uporabnik,
-
gume, pridobljene v drugi državi članici EU ali uvožene iz tretjih držav, prvič dane v promet v RS ali prvič dane v uporabo v RS, če je njihov pridobitelj tudi njihov končni uporabnik, in
-
rabljene gume, pridobljene v drugi državi članici EU ali uvožene iz tretjih držav, prvič dane kot obnovljene gume v promet v RS ali prvič dane v uporabo, če je proizvajalec obnovljenih gum tudi njihov končni uporabnik.
(2)
Zavezanec za plačilo okoljske dajatve (v nadaljnjem besedilu: zavezanec) je oseba, ki daje gume v promet v RS in je proizvajalec ali pridobitelj gum, ter proizvajalec obnovljenih gum.
(3)
Zavezanec mora zagotoviti, da je za gume, ki so prvič dane v promet v RS, na računu ali ob njem izjava, da je okoljska dajatev obračunana.
(4)
Če oseba, ki ni zavezanec, daje v promet gume, ki v RS niso prvič dane v promet, mora od dobavitelja teh gum pridobiti izjavo, da je okoljska dajatev obračunana, na njej pa mora biti ime in naslov zavezanca, ki je okoljsko dajatev obračunal. Izjavo iz prejšnjega stavka je treba hraniti najmanj tri leta po dajanju gum v promet.