16. člen
(ocena tveganja)
(1)
Prijavitelj mora pred začetkom dela z GSO v zaprtem sistemu zagotoviti izdelavo ocene tveganja nameravanega dela.
(2)
V oceni tveganja je treba na podlagi analize značilnosti GSO in nameravanega dela z njim ter okolja, ki bi bilo lahko izpostavljeno tveganju, ugotoviti in ovrednotiti zlasti možne škodljive vplive, raven tveganja ter potrebne zadrževalne in druge varnostne ukrepe. Posebej je treba določiti ukrepe za ravnanje z odpadki in odvajanje odpadnih voda iz zaprtega sistema.
(3)
Na podlagi ocene tveganja prijavitelj delo z GSO v zaprtem sistemu uvrsti v enega od varnostnih razredov skladno z določbami 14. člena tega zakona.
(4)
Če prijavitelj dvomi o tem, v kateri varnostni razred naj uvrsti delo z GSO v zaprtem sistemu, ga mora uvrstiti v varnostni razred s strožjimi zadrževalnimi ukrepi, v varnostni razred z manj strogimi pa le ob soglasju ministrstva.
(5)
Prijavitelj mora oceno tveganja hraniti še vsaj pet let po zaključku dela z GSO.
(6)
Oceno tveganja mora prijavitelj med izvajanjem dela najmanj enkrat letno ponovno pregledati in po potrebi dopolniti, zlasti z vidika primernosti zadrževalnih in drugih ukrepov glede na varnostni razred in novih znanstvenih spoznanj, o dopolnitvah ocene pa obvestiti ministrstvo, če gre za delo z GSO iz drugega, tretjega ali četrtega varnostnega razreda.
(7)
Ne glede na prejšnji odstavek, se ocena tveganja iz drugega odstavka tega člena ter zadrževalni in drugi izvedeni zaščitni ukrepi pregledajo takoj, če:
-
izvedeni zadrževalni ukrepi ne zadoščajo več ali razred, v katerega je bila razvrščena uporaba v zaprtih sistemih, ne ustreza več, ali
-
obstaja sum, da ocena z vidika novih znanstvenih in strokovnih spoznanj ni več ustrezna.«.
(8)
Minister predpiše elemente in obseg ocene tveganja za dela z GSO v zaprtem sistemu ter metodologijo za njeno izdelavo.