52. člen
Denarna terjatev do skrbniške banke na podlagi dobroimetja na skrbniškem računu
(1)
Denarna terjatev skrbniškega notarja do skrbniške banke na podlagi dobroimetja na skrbniškem računu se šteje v razmerju do skrbniške banke in do prodajalca ter v razmerju do upnikov prodajalca in upnikov skrbniškega notarja za skupno terjatev vseh kupcev, ki so vplačali posamezne obroke kupnine na skrbniški račun, do skrbniške banke. Zato niti upniki prodajalca niti upniki skrbniškega notarja ne morejo za izterjavo svojih terjatev do prodajalca oziroma do skrbniškega notarja niti v njunem stečaju s prisilnimi ukrepi segati na to denarno terjatev (drugi odstavek 804. člena v zvezi z 805. členom OZ). V primeru stečaja prodajalca ta denarna terjatev ne spada v stečajno maso prodajalca. V primeru stečaja oziroma smrti skrbniškega notarja ta denarna terjatev ne spada v stečajno maso oziroma zapuščino skrbniškega notarja.
(2)
Banka svojih terjatev do prodajalca, skrbniškega notarja oziroma do posameznega kupca ne more pobotati s svojo denarno obveznostjo na podlagi dobroimetja na skrbniškem računu.
(3)
Ne glede na prejšnji odstavek lahko banka pobota svoje denarne terjatve do prodajalca iz naslova provizij in stroškov vodenja skrbniškega računa s svojo denarno obveznostjo na podlagi dobroimetja na skrbniškem računu, če bi bilo po tem zakonu plačilo teh terjatev dovoljeno opraviti v breme skrbniškega računa.
(4)
V notranjem razmerju med kupci je posamezen kupec udeležen na denarni terjatvi iz prvega odstavka tega člena v deležu, ki je enak razmerju med vplačili, ki jih je v dobro skrbniškega računa opravil ta kupec, in skupnimi vplačili, ki so jih v dobro skrbniškega računa opravili vsi kupci.