×

3. člen

Pravilnik o veterinarskih pogojih za proizvodnjo in oddajo v promet živil živalskega izvora

Uradni list RS 100-5037/2002 objava 22. 11. 2002

Veljavnost
velja od 30. 11. 2002 do 30. 4. 2004 stanje na dan13. 11. 2026
Oznake
SOP2002-01-5037 EVA2002-2311-0188
Sprejel
Ministrstva
Povezave
Pravilnik o veterinarskih pogojih za proizvodnjo in dajanje na trg surovega mleka, toplotno obdelanega mleka in mlečnih izdelkov
3. člen
(pomen izrazov)
Posamezni izrazi za namen tega pravilnika pomenijo:
1.
Živilski obrat je zgradba, v kateri se opravlja dejavnosti proizvodnje, klanja živali, zbiranja, dodelave, obdelave, predelave, embaliranja, pakiranja, prepakiranja, hlajenja in skladiščenja surovin oziroma živil, s pripadajočimi pomožnimi zgradbami in infrastrukturo, ter celotnim območjem, ki pripada tej zgradbi (v nadaljnjem besedilu: obrat); hlev, v katerem so nastanjene živali, se ne šteje za obrat.
2.
Proizvodno skladišče je prostor v sestavi živilskega obrata, kjer se lahko hranijo samo živila lastne proizvodnje.
3.
Posestvo je obrat, kjer se redijo živali z namenom proizvodnje surovin živalskega izvora, namenjenih za oddajo v promet.
4.
Notranja kontrola je sistem, s katerim proizvajalec zagotavlja stalno preverjanje izpolnjevanja predpisanih pogojev in sistem korekcijskih ukrepov v proizvodnji za zagotovitev zdravstveno ustreznih živil.
5.
Prostor je s stenami, stropom in tlemi omejen prostor, z vrati, ki se zapirajo ali gibljivimi vrati.
6.
Meso so vsi deli domačih goved (vključno z vrstama bubalus bubalis in bison bison), prašičev, ovc, koz in kopitarjev, ki so primerni za prehrano ljudi;
7.
Sveže meso je meso, vključno z vakuumsko pakiranim mesom ali pakiranim v kontrolirani atmosferi, katerega obstojnost ni bila podaljšana z drugim postopkom kot s postopki ohlajevanja;
8.
Mehansko izkoščeno meso je meso, ki se ga mehansko pridobi od kosti, na katerih so še deli mesa, razen kosti glave, kosti okončin, nižje od karpalnega oziroma tarzalnega sklepa in križnih vretenc pri prašičih.
9.
Trup je cel trup zaklane živali po izkrvavitvi, odstranitvi notranjih organov (evisceraciji) in odstranitvi nog v karpalnih in tarzalnih sklepih, odstranitvi glave, repa in vimena, ter v primeru goved, ovc, koz in kopitarjev, po odiranju. Pri prašičih se lahko noge v karpalnih in tarzalnih sklepih ter glavo odstrani kasneje, če je meso namenjeno za predelavo.
10.
Notranji organi so organi prsne, trebušne in medenične votline, vključno s sapnikom in požiralnikom;
11.
Drobovina je sveže meso, razen trupa, tudi če ostane v naravni zvezi s trupom;
12.
Razkosavanje je sekanje in rezanje trupov ali delov trupov živali na manjše dele.
13.
Četrtinjenje je razkosavanje trupov živali na štiri dele.
14.
Konfekcioniranje mesa je oblikovanje posameznih kosov mesa.
15.
Zamrzovanje je postopek v hladilnih napravah z močno cirkulacijo zraka in nizko temperaturo (tunel za zamrzovanje), s katerim se v čim krajšem času doseže predpisana temperatura zamrznjenih živil.
16.
Nezaščitena živila so živila, ki so v proizvodnji neposredno izpostavljena vplivom okolja, brez zaščitnih ovojev ali niso v zaprtih posodah.
17.
Narezki so rezana ali ribana živila, namenjena za oddajo v promet kot embalirana živila za takojšnjo uporabo brez posebne priprave.
18.
Vodna zapora je sifonska zapora, ki s pomočjo sloja vode v ustreznem delu odtoka odpadnih vod preprečuje vračanje smradu iz kanalizacije.
19.
Meso perutnine so vsi deli domačih kokoši, puranov, pegatk, rac, gosi in nojev, ki so ustrezni za prehrano ljudi.
20.
Sveže meso perutnine pomeni meso perutnine, vključno z vakuumsko pakiranim mesom ali pakiranim v kontrolirani atmosferi, katerega obstojnost ni bila podaljšana z nobenim drugim postopkom kot s postopki ohlajevanja.
21.
Trup je celo telo zaklane ptice iz 19. točke tega člena, po izkrvavitvi in odstranitvi notranjih organov (evisceraciji), vendar je odstranitev srca, jeter, pljuč, golše, želodca, ledvic, odstranitev nog v tarzalnem sklepu, glave, požiralnika ali sapnika pogojno.
22.
Drobovina so vsi užitni deli perutnine razen trupov, tudi če ostanejo v naravni zvezi s trupom, ter glava in noge, če so pripravljeni ločeno od trupa.
23.
Notranji organi perutnine so organi prsne, trebušne in medenične votline in kjer je to primerno, tudi sapnik, požiralnik in golša.
24.
Živila živalskega izvora (v nadaljnjem besedilu: živila) so sestavni deli živalskega telesa v surovem, polpredelanem ali predelanem stanju in mleko, jajca, mesni, ribji, mlečni in jajčni izdelki, ikre, med in drugi čebelji pridelki ter izdelki iz rakov, školjk, polžev in žab, ki so namenjeni za prehrano ljudi.
25.
Mesni izdelki so živila, izdelana iz mesa ali z mesom, obdelana tako, da na prerezu meso nima več videza surovega mesa. Zamrznjeno, zrezano ali mleto meso se ne šteje za mesni izdelek.
26.
Drugi proizvodi živalskega izvora so:
-
mesni ekstrakti;
-
topljene maščobe, pridobljene s topljenjem iz mesa vključno s kostmi, namenjene prehrani ljudi;
-
ocvirki ki vsebujejo ostanke beljakovin po topljenju po delni odstranitvi vode in maščobe;
-
mesna moka, soljena ali sušena kri, soljena ali sušena krvna plazma;
-
želodci, mehurji in čreva, očiščeni, soljeni ali sušeni, lahko tudi termično obdelani.
27.
Soljenje je uporaba soli v živilih.
28.
Razsoljevanje je tehnološki postopek, pri katerem se sol razporedi po vsem živilu.
29.
Surovine so katerikoli živalski proizvod, ki se ga uporablja za izdelavo izdelkov iz živil.
30.
Jajčni izdelki so izdelki, namenjeni prehrani ljudi, izdelani iz različnih delov jajc ali njihovih mešanic, po odstranitvi lupine in membran. Ti izdelki so lahko delno nadomeščeni z drugimi živili ali aditivi, lahko so tekoči, koncentrirani, sušeni, kristalizirani, zamrznjeni, hitro zamrznjeni ali koagulirani. Za jajčne izdelke se ne šteje gotovih živil, ki so izdelani iz izdelkov iz jajc.
31.
Natrta jajca so jajca s poškodovano ali počeno lupino, vendar z nepoškodovano membrano.
32.
Meso kuncev so vsi deli domačih kuncev, ki so zdravstveno ustrezni za prehrano ljudi.
33.
Serija (lot) je enota živila, ki je pridobljena, proizvedena ali pakirana pod enakimi pogoji.
34.
Surovo mleko je nespremenjen izloček mlečnih žlez ene ali več krav, ovac, koz ali bivolic, ki ni bilo segreto nad temperaturo 40 °C ali podvrženo postopku z enakovrednim učinkom.
35.
Mleko za nadaljnjo obdelavo je za predelavo določeno surovo mleko oziroma iz surovega mleka pridobljeno tekoče mleko, ali zamrznjeno mleko, ki je podvrženo dovoljeni obdelavi, kot je toplotna obdelava ali termizacija in se v svoji sestavi lahko spremeni, če so te spremembe omejene na dodatek oziroma odvzem naravnih sestavin mleka.
36.
Toplotno obdelano mleko za porabo je mleko, namenjeno končnemu porabniku, pridobljeno s toplotno obdelavo in oddano v promet kot pasterizirano mleko.
37.
Mlečni izdelki so:
-
izdelki, ki se pridobivajo izključno iz mleka, pri čemer se lahko dodajajo snovi, potrebne za njihovo proizvodnjo, če se te snovi ne uporabljajo za to, da bi v celoti ali deloma zamenjale katerokoli sestavino mleka;
-
sestavljeni izdelki, katerih bistveni del je mleko ali mlečni izdelek glede na količino ali značilnost izdelka ter katerih sestavine ne zamenjujejo in niso namenjene zamenjavi neke sestavine mleka.
38.
Razkuževanje je obdelovanje opreme ali orodja z vročo vodo temperature najmanj 82 °C, ali z ustreznimi kemičnimi pripravki z namenom, da se uniči mikroorganizme.
39.
Mleto ali zrezano meso je meso, ki je bilo sesekljano, zrezano ali zmleto na majhne delce.
40.
Polpripravljene mesne jedi so meso ali jedi iz mesa, ki so jim dodane le začimbe, aditivi ali živila rastlinskega izvora, in so bili obdelani tako, da se niti notranja celična struktura mesa, niti značilnosti svežega mesa niso spremenile, in so namenjeni za neposredno oddajo v promet.
41.
Pripravljene mesne jedi so embalirani mesni izdelki, kulinarično pripravljeni, lahko z dodatkom drugih živil, popolnoma ali delno toplotno obdelani in ohlajeni ali zamrznjeni.
42.
Embaliranje je zaščita z zavijanjem v osnovni ovoj ali ovitek (npr. klobase), oziroma spravljanje v ustrezne posode, pri čemer pride živilo v neposredni stik z ovojem ali posodo.
43.
Pakiranje je dajanje živil ali surovin v prevozno embalažo za oddajo v promet.
44.
Preembaliranje je postopek, s katerim se embalirano surovino oziroma živilo pred oddajo v promet ponovno embalira in po potrebi pakira.
45.
Živila z majhnim odstotkom mesa, polpripravljenih mesnih jedi ali mesnih izdelkov so živila, za katere je bilo kot surovinski sestav pri proizvodnji uporabljeno največ 10% mesa, polpripravljenih mesnih jedi ali mesnih izdelkov.
46.
Ribji proizvodi so vse sveže ali predelane morske ali sladkovodne živali, njihovi deli, vključno z ikrami, razen vodnih sesalcev in dvoživk.
47.
Sveže ribe pomenijo katerekoli ribje proizvode v celoti ali pripravljene za prodajo, vključno s proizvodi, pakiranimi v vakuumu ali v kontrolirani atmosferi, ki niso bili obdelani drugače, kot s hlajenjem.
48.
Pripravljeni ribji proizvodi pomenijo katerekoli ribje proizvode, ki so bili obdelani z eno od operacij, ki je spremenila njihovo anatomsko celoto (npr. odvzem drobovine, odstranjevanje glave, filetiranje, narezovanje, razkosavanje itd).
49.
Predelani ribji proizvodi so katerikoli ribji proizvodi, ki so bili obdelani z enim od kemičnih ali fizikalnih postopkov (npr. segrevanje, prekajevanje, soljenje, sušenje, mariniranje itd.) iz ohlajenih ali zmrznjenih ribjih proizvodov z ali brez dodatkov drugih živil ali s kombinacijo navedenih postopkov.
50.
Konzerviranje pomeni postopek, pri katerem so proizvodi najprej pakirani v hermetično embalažo in nato toplotno obdelani do take stopnje, da se vse mikroorganizme, ki bi se lahko razmnoževali v živilu, uniči ali inaktivira, ne glede na temperaturo skladiščenja proizvoda.
51.
Zamrznjeni ribji proizvodi so katerekoli ribji proizvodi, ki so bili zamrznjeni tako, da dosežejo po stabilizaciji v središču proizvoda temperaturo –18 °C ali nižjo.
52.
Čista morska voda pomeni morsko vodo ali drugo slano vodo, ki ni onesnažena z mikroorganizmi, škodljivimi snovmi ali toksičnim planktonom v količinah, ki bi lahko ogrozile zdravstveno ustreznost ribjih proizvodov in ki se uporablja skladno z določbami tega pravilnika.
53.
Ladja tovarna je ladja, na kateri se ribje proizvode obdela z enim od naslednjih postopkov: filetiranje, narezovanje, odiranje, mletje, zamrzovanje ali predelava, čemur sledi pakiranje. Za ladjo tovarno se ne šteje ladja, na krovu katere se samo kuha rake in školjke, in ladja, na kateri se samo zamrzuje ribje proizvode.
54.
Obrat za gojitev konzumnih školjk je določeno označeno območje morja ali zaliva, v katerem se goji školjke za oddajo v promet.
55.
Obrat za naravno prečiščenje živih školjk je določeno označeno območje morja, ki se uporablja samo za naravno prečiščenje živih školjk.
56.
Obrat za umetno prečiščenje školjk (center za purifikacijo) je registriran obrat z bazeni, ki imajo dotok naravne, čiste, predhodno z ustrezno metodo očiščene morske vode, v katero se za določen čas potopijo školjke, da se prečistijo.
57.
Obrat za odpremo živih konzumnih školjk je obrat v bližini gojišča školjk, opremljen za sprejem, pranje, čiščenje, sortiranje in pakiranje živih školjk, zdravstveno ustreznih za prehrano ljudi.
58.
Gojena divjad so divji kopenski sesalci in divje ptice, ki se jih goji kot domače živali. Za gojeno divjad se ne štejejo divji sesalci in ptice, ki prosto živijo na zaprtem območju, podobno kot prosto živeča divjad, vendar se jih ne kolje kot domače živali, temveč lovi v skladu s predpisi o lovstvu.
59.
Meso gojene divjadi so vsi deli divjih kopenskih sesalcev in divjih ptic. Med vrste divjih ptic se šteje tudi divje vrste perutnine (puranov, pegatk, rac, gosi, prepelic, jerebic, golobov in fazanov ter neletečih ptic), ki se jih razmnožuje, redi in zakolje v ujetništvu in katerih meso je ustrezno za prehrano ljudi.
60.
Nosilec dejavnosti je pravna ali fizična oseba, ki je lastnik ali upravljalec živilskega obrata in je odgovoren za zdravstveno ustreznost in varnost živil, ki jih daje v promet.
61.
Mesar je pravna ali fizična oseba, registrirana v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, za opravljanje dejavnosti proizvodnje, predelave in konzerviranja mesa in proizvodnje mesnih izdelkov.
62.
Mlekarnica je prostor, ločen od hleva ali izven hleva, kjer se surovo mleko zbere, shrani in ohladi.
63.
Oddaja v promet pomeni vsako razstavljanje ali skladiščenje živil z namenom prodaje, ponudba naprodaj, prodaja, dostava z namenom prodaje ali vsak drug način oddaje na trg, razen prodaje iz prejšnjega člena.
64.
Končni porabnik je zadnji porabnik živil, ki jih ne sme oddati v promet.
BREZPLAČNI PREIZKUS

Tax-Fin-Lex d.o.o.
pravno-poslovni portal,
založništvo in
izobraževanja

Tax-Fin-Lex d.o.o.
Železna cesta 18
1000 Ljubljana
Slovenija

T: +386 1 4324 243
E: info@tax-fin-lex.si

 
Dialog title
dialog window